Jedro

Ker mora sodišče v skladu z izrecno zakonsko določbo ugovor tretjega, če upnik v danem roku izjavi, da mu nasprotuje, zavrniti, tretji takšne odločitve ne more preprečiti z nobeno nasprotno izjavo. Glede na zakonsko dikcijo, po kateri zadostuje izjava upnika o nasprotovanju ugovoru, tudi ni potrebno, da je upnikovo nasprotovanje substancirano oziroma, kot uveljavlja tretji, utemeljeno. Tretji tako na podlagi vročitve odgovora na njegov ugovor oziroma z izjavo na tak odgovor v ničemer ne bi mogel vplivati na odločitev sodišča prve stopnje. Pravica do vročitve oziroma izjave v postopku pa ni sama sebi namen, temveč je namen te pravice prav v (vsaj teoretični, potencialni) možnosti vpliva nasprotne stranke na odločitev sodišča, ki je v tem primeru torej ni in ne more biti. Kolikor tretji ne verjame, da je upnik njegovemu ugovoru nasprotoval oziroma, da je sodišče prve stopnje upnikov odgovor v tem delu pravilno povzelo, pa bi omenjeno kot udeleženec postopka lahko kadarkoli preveril z vpogledom v spis.

Tretji je svojo pravico, ki naj bi preprečevala izvršbo, izkazoval s predložitvijo najemne pogodbe, ki naj bi jo sam, kot fizična oseba sklenil z upnikom, ter naj bi tretji tako imel od dolžnika neodvisno pravico do uporabe prostorov, ki jih zaseda. Tem trditvam pa je upnik nasprotoval s številnimi trdtivami v zvezi s tem, da je najemna pogodba predrugačena oziroma da ni pristna, čemur je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sledilo in na podlagi tako ugotovljenih dejstev ocenilo, da pravica tretjega ni verjetno izkazana, ne da bi tretjemu poprej omogočilo, da se o s strani upnika podanih dejstvih in dokazih izjavi že v postopku na prvi stopnji.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se tistem delu IV. točke izreka, ki se nanaša na stroške odgovora upnika na ugovor tretjega, t.j. na znesek 223,99 EUR, spremeni tako, da se odločitev o stroških postopka o ugovoru tretjega pridrži do končne odločbe v pravdi na nedopustnost izvršbe, oziroma, če tretji tožbe ne bo vložil, do izteka roka z vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe, v III. in tistem delu IV. točke izreka, ki se nanaša na stroške odgovora na upnika na predlog tretjega za odlog izvršbe, t.j. na znesek 167,99 EUR, pa se sklep razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem se pritožba zavrne in se sklep v I. in II. točki izreka potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor tretjega zavrne (I. točka izreka sklepa), da lahko vložnik ugovora tretjega lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da je izvršba na izpraznitev in izročitev nepremičnine nedopustna (II. točka izreka sklepa), da se predlog za odlog izvršbe zavrne (III. točka izreka sklepa) in da mora tretji v roku 8 dni povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 391,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tretji. Navaja, da mu je bila kršena pravica do izjave, ker mu odgovor upnika na ugovor in predlog za odlog izvršbe nikoli ni bil vročen v izjavo. Zahtevi po kontradiktornosti je zadoščeno le, če sodišče vroči vlogo nasprotni stranki še pred izdajo sklepa, odgovora pa sodišče tretjemu ni vročilo niti sočasno s sklepom, temveč mu je vročilo le dopolnitev odgovora, iz katerega pa izhajajo le irelevantne navedbe upnika. Pravica do izjave je bila tretjemu toliko bolj kršena glede odgovora na predlog za odlog izvršbe, saj je sodišče v razlogih sledilo trditvam, ki jih je navajal upnik. Tretji ne more preveriti pravilnosti navedb upnika zaradi opustitve vročitve. Tretji z nasprotovanjem upnika njegovemu ugovoru ni bil seznanjen in ni mogoče preizkusiti, ali je upnik res utemeljeno nasprotoval ugovoru tretjega, enako velja glede predloga za odlog izvršbe. S tem je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Posledično je treba razveljaviti tudi 2. in 4. točko izreka oziroma odločitev o stroških postopka pridržati za dokončno odločitev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščenki, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljen, delno pa ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Skladno s 64. členom ZIZ lahko, kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (prvi odstavek tega člena). Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZIZ vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona. Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana se šteje, da je ugovor neutemeljen (peti odstavek 64. člena ZIZ). Skladno z drugim odstavkom 65. člena ZIZ sodišče ugovor, če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, zavrne. Vložnik ugovora pa lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz prejšnjega odstavka ali iz petega odstavka 64. člena tega zakona začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ).

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugovor tretjega zavrnilo na podlagi drugega odstavka 65. člena ZIZ, torej zato, ker je upnik ugovoru tretjega nasprotoval. Ker mora sodišče v skladu z izrecno zakonsko določbo ugovor tretjega, če upnik v danem roku _izjavi_, da mu nasprotuje, zavrniti, tretji takšne odločitve ne more preprečiti z nobeno nasprotno izjavo. Glede na citirano zakonsko dikcijo, po kateri zadostuje izjava upnika o nasprotovanju ugovoru, tudi ni potrebno, da je upnikovo nasprotovanje substancirano oziroma, kot uveljavlja tretji, utemeljeno. Tretji tako na podlagi vročitve odgovora na njegov ugovor oziroma z izjavo na tak odgovor v ničemer ne bi mogel vplivati na odločitev sodišča prve stopnje. Pravica do vročitve oziroma izjave v postopku pa ni sama sebi namen, temveč je namen te pravice prav v (vsaj teoretični, potencialni) možnosti vpliva nasprotne stranke na odločitev sodišča, ki je v tem primeru torej ni in ne more biti. Kolikor tretji ne verjame, da je upnik njegovemu ugovoru nasprotoval oziroma, da je sodišče prve stopnje upnikov odgovor v tem delu pravilno povzelo, pa bi omenjeno kot udeleženec postopka lahko kadarkoli preveril z vpogledom v spis (to bi nenazadnje moral storiti tudi, če želel uveljavljati pritožbeni razlog protispisnosti). Zoper I. in II. točko izreka sklepa pritožba po povedanem ni utemeljena, ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa jo je zato v tem delu zavrnilo in sklep v I. in II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Neutemeljeno pa je sodišče prve stopnje odločilo o upnikovih stroških odgovora na ugovor tretjega. Stališče usklajene sodne prakse je namreč, da je v primeru zavrnitve ugovora tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja, odločitev o stroških postopka o ugovoru tretjega treba pridržati. Za izločitvene pravde ima namreč ZPP specialno določilo, to je 160. člen, po katerem sodišče odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške, če ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstaja pravica drugih. Poleg tega o ugovoru tretjega vsebinsko ni dokončno odločeno v izvršilnem postopku, ampak se postopek dejansko nadaljuje s pravdo, če jo tretji seveda skladno določbi tretjega odstavka 65. člena ZIZ sproži. To pomeni, da bo o dokončnem uspehu ugovornega postopka znano šele po končani pravdi, oziroma po poteku roka za vložitev tožbe tretjega, če ta pravde ne bo pričel, in šele takrat bo možno odločiti o teh stroških glede na končni uspeh strank, ob upoštevanju določbe 160. člena ZPP. Povedano drugače: o stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora. Šele takrat bo mogoče ugotoviti uspeh ene oziroma druge stranke v tem postopku, pri čemer pa je treba upoštevati tudi določbo 160. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede odločanja o stroških postopka v izločitveni pravdi (primerjaj npr. sklepa VSL III Cp 4125/2006, I Ip 5624/2011 in druge). Pritožbi je bilo po povedanem glede stroškov upnikovega odgovora na ugovor tretjega, t.j. zneska 223,99 EUR, kolikor odpade na ta del, ugoditi tako, da se sklep v IV. točki izreka glede zneska stroškov 223,99 EUR spremeni tako, da se odločitev pridrži do odločitve v pravdi za nedopustnost izvršbe oziroma, če tretji pravde ne bo pričel, do izteka roka za vložitev tožbe tretjega na nedopustnost izvršbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožba pa je v nadaljevanju utemeljena tudi v delu, kolikor se nanaša na odločitev o predlogu za odlog izvršbe v III. točki izreka in tisti del IV. točke izreka, ki se nanaša na stroške upnikovega odgovora na predlog tretjega za odlog izvršbe, t.j. na znesek 167,99 EUR stroškov. Eden od pomembnejših elementov pravice do izjave v postopku je namreč tudi pravica do informacije – stranka oziroma udeleženec namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedel za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku na primer velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker tudi za upnikov odgovor na predlog tretjega za odlog izvršbe v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti tretjemu, opustitev takšne vročitve sicer še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti. Vendar pa mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače – nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).

10. Odlog izvršbe na predlog tretjega je urejen v 73. členu ZIZ. Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Če tretji svoje pravice na predmetu izvršbe ne izkaže na takšen način, sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

11. Skladno z izvršilnim naslovom je dolžnik dolžan izprazniti v izvršilnem naslovu navedene nepremičnine in jih prazne oseb ter stvari izročiti upniku. Dolžnost izpraznitve se torej nanaša na dolžnika oziroma tudi na vse tiste osebe, ki zasedajo nepremičnine z njunim dovoljenjem, a brez veljavnega pravnega naslova. Oseba, ki ima veljavno pravno podlago za prebivanje v nepremičnini (na primer obstoječe in veljavno najemno razmerje1), pa se izvršbi lahko upre oziroma zanjo izpraznitvena dolžnost ne velja. Procesni položaj tretjega ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, ker zatrjuje samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo (tako npr. sklep VSL II Ip 2905/2016).

12. V obravnavanem primeru je tretji svojo pravico, ki naj bi preprečevala izvršbo, izkazoval s predložitvijo najemne pogodbe, ki naj bi jo sam, kot fizična oseba sklenil z upnikom, ter naj bi tretji tako imel od dolžnika neodvisno pravico do uporabe prostorov, ki jih zaseda. Tem trditvam pa je upnik nasprotoval s številnimi trdtivami v zvezi s tem, da je najemna pogodba predrugačena oziroma da ni pristna, čemur je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sledilo in na podlagi tako ugotovljenih dejstev ocenilo, da pravica tretjega ni verjetno izkazana, ne da bi tretjemu poprej omogočilo, da se o s strani upnika podanih dejstvih in dokazih izjavi že v postopku na prvi stopnji. Po pojasnjenem je sodišče prve stopnje tretjemu kršilo pravico do izjave v postopku, kar predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi česar je sklep v III. in posledično tistem delu IV. točke izreka, ki se nanaša na odločitev o stroških upnikovega odgovora na predlog za odlog izvršbe, t.j. glede zneska 167,99 EUR, treba razveljaviti, zadevo pa v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. V novem postopku naj sodišče prve stopnje tretjemu v izjavo najprej vroči upnikov odgovor na njegov predlog za odlog izvršbe, nato pa o predlogu tretjega za odlog izvršbe ponovno odloči. 14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s četrtim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

1 Prim. A. Galič., Pravice kot podlaga za ugovor tretjega v izvršilnem postopku, Izbrane teme civilnega prava: zbornik Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni Fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2006, str. 184.