Jedro

S tem, ko je toženec zaprl ventil na grelcu v pritličju hiše, s čimer je bil prekinjen dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika, ni ravnal samovoljno in protipravno, ob dejstvu, da lahko postane puščanje vode kadar koli močnejše in privede do znatnejše poplave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan v roku 8 dni od prejema sklepa vzpostaviti prejšnje stanje posesti tako, da z odprtjem ventila na grelcu - bojlerju, v kurilnici v pritličju večstanovanjske stavbe omogoči dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika v pritličju večstanovanjske hiše na naslovu Z. in da se tožencu v bodoče prepoveduje kakršno koli onemogočanje dotoka tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika v pritličju večstanovanjske stavbe na naslovu Z. (točka I). Zavrnjen je bil tudi predlog tožnika za zavarovanje z začasno odredbo, s katero bi sodišče tožencu pod grožnjo denarne kazni naložilo, da vzpostavi prejšnje stanje tako, da z odprtjem ventila na grelcu - bojlerju, v kurilnici v pritličju večstanovanjske stavbe omogoči dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika v pritličju večstanovanjske hiše na naslovu Z. (točka II). Prvo sodišče je še sklenilo, da je tožnik dolžan tožencu v 15 dneh od vročitve sodbe(1) povrniti 456,43 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila (točka III).

2. Tožnik v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe in tožbenemu zahtevku ter tožencu naloži, da plača tožniku stroške postopka. V nadaljevanju tožnik v pritožbi navaja, da je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je toženec zaprl enega od ventilov na grelcu v kurilnici v pritličju stavbe in s tem onemogočil dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika, ki prebiva v pritličju te stavbe. Ob ogledu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da kaplja iz grelca, ko je na vsake tri sekunde na tla padla kapljica vode. V času ogleda, ki je trajal pol ure se je nabrala tanka plast vode. Tudi če bi voda kapljala dalj časa in bistveno bolj intenzivno kot je, ne bi prišlo do znatnejše poplave in nastanka škode. Treba bi bilo pobrisati lužo s tal, kar bi lahko storil toženec, tožnik ali M. S. Ugotovitev prvega sodišča o grozečem močnejšem „kapljanju“ vode in znatnejši poplavi je zato nepravilna, še posebej ker sodišče predpostavlja, da bi lahko prišlo do precejšnje poplave. Glede na preteklo verbalno in fizično nasilje toženca nad tožnikom, kar potrjuje listinska dokumentacija, je očitno, da ni prišlo do poplave 12. 8. 2014, da poplava ni grozila, temveč je zatrjevano poplavo toženec izkoristil kot razlog za nagajanje tožniku. Tožnik je v vlogah pojasnil, da polite vode ni skušal skriti z brisanjem, saj je policistom povedal, da je nekdo v prostoru, kjer se nahaja grelec, polil vodo po tleh. Prostor ni bil poplavljen, šlo je le za manjšo mokroto. Tožnik polite vode po tleh ni prikrival in policistom ni preprečeval vstopa v kurilnico. Toženec je zaprl ventil z namenom izvajanja pritiska na tožnika, da bi se znova izselil iz svojega doma. Stavbi ni grozila poplava ali nevarnost nastanka škode na premoženju, toženec pa škode tudi ni konkretiziral. Če bi obstajala nevarnost za premoženje, bi toženec obvestil tožnika kot lastnika grelca, da s pomočjo strokovnjaka ugotovi morebitno napako in jo odpravi. Tožnik ni vedel, na kakšen tehnični način je bil dotok vode onemogočen, dokler na naroku toženec ni povedal, da je zaprl enega od ventilov. Na ogledu kurilnice se je izkazalo, da je tam poleg grelca več zavitih cevi. Prisotni na ogledu so želeli z odpiranjem in zapiranjem ventilov vzpostaviti dotok vode, vendar neuspešno. Šele, ko je pooblaščenka toženca po telefonu pridobila navodila s strani toženca, ki na ogledu ni bil prisoten, je bila ugotovljena prava kombinacija odprtih in zaprtih ventilov. Tudi če bi obstajala nevarnost poplave, bi motenje še vedno obstajalo, saj je bil eden od več ventilov v kurilnici zaprt. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožnik souporabnik pritličja in da je bil dotok tople vode v njegovo kuhinjo in kopalnico prekinjen, ker je toženec zaprl ventil na grelcu za vodo, ki se nahaja v kurilnici v pritličju hiše. Na ogledu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se v kurilnici nahajajo trije ventili z ročkami in trije krožni ventili. Ko je pooblaščenka toženca odprla dva ventila in je voda začela teči v grelec, se je ugotovilo, da voda iz spodnjega dela grelca kaplja na tla, takšno stanje pa je bilo vse do konca ogleda. Ugotovljeno je bilo, da voda kaplja na delu grelca, ki je prekrit z nalepko, kjer je viden rumen madež. Iz navedenih razlogov prvo sodišče utemeljeno ni verjelo navedbam tožnika, da naj bi nekdo polil vodo v kurilnici 12. 8. 2014 pred prihodom policistov in je utemeljeno sledilo izpovedbi toženca, da je bila kurilnica tega dne poplavljena, zaradi puščanja grelca. Navedeno dejstvo potrjuje tudi dopis Ministrstva za notranje zadeve, P. p. G., iz katerega izhaja, da so policisti 12. 8. 2014 v razgovoru s tožnikom ugotovili, da je toženec zaprl dotok tople vode v stanovanje tožnika, ker je bil pokvarjen grelnik vode, ko pa so si hoteli ogledati prostor, kjer se nahaja grelnik, jim tožnik ni dovolil vstopa v prostor, ker naj bi bilo v prostoru vse mokro. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev prvega sodišča, da puščanje vode kadar koli lahko postane močnejše in privede do znatnejše poplave, zato je pravilno ocenilo, da posredovanje toženca 12. 8. 2014, ko je zaprl ventil na grelcu v pritličju hiše ni bilo samovoljno in protipravno.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bilo ravnanje toženca protipravno, ker tožnik ne ve, kateri ventil omogoča dotok tople vode v njegovo stanovanje, saj bi navedeno dejstvo kot solastnik moral poznati, saj za odprtje ventila ni potrebno posebno strokovno znanje. Ko bo tožnik odpravil napako na grelcu zaradi puščanja vode ne bo več neposredne nevarnosti za nastanek škode na premoženju v hiši, s tem pa bodo izpolnjeni pogoji, da se bosta pravdni stranki morali vzdrževati ravnanj, ki bi nedopustno posegala v posest uporabe stanovanjskih prostorov v hiši nasprotne stranke.

6. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni in ker prvo sodišče ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka ter je pravilno uporabilo materialno pravo, (2) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato ni utemeljen njegov predlog za povrnitev pritožbenih stroškov. S tem, ko je bila zavrnjena pritožba, je bil zavrnjen tudi njegov predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. Op. št. (1): Pravilno sklepa.

Op. št. (2): Na katero se v izogib ponavljanju sklicuje tudi pritožbeno sodišče.