Jedro

Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, nezapletenosti pravnih vprašanj in okoliščin, iz katerih izhaja, da je tožnik kljub temu, da nima pravnega znanja, sposoben razumeti česa je obdolžen, se zagovarjati in se braniti pred očitki v obtožnem predlogu, je tožena stranka pravilno zaključila, da ni konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik pomoč strokovne obrambe, zlasti ob upoštevanju načela materialne resnice ter načela in dubio pro reo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), za zastopanje v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I K 8841/2014. Pojasnila je, da je po uradni dolžnosti vpogledala v sodni spis Okrajnega sodišča v Celju I K 8841/2014 in ugotovila, da je prosilec obdolžen kaznivega dejanja napada na uradno osebo, po prvem odstavku 300. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Glede na opis in težo očitanega kaznivega dejanja, je tožena stranka ugotovila, da prosilcu ni omogočena obvezna obramba, zato je v skladu z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) presojala, ali je vloga za dodelitev BPP utemeljena. Upoštevala je podatke, ki se nahajajo v prej navedenem kazenskem spisu in presodila, da se v konkretnem postopku ne bodo obravnavala pravno in dejansko zapletena vprašanja, ter da glede na predlagane dokaze niso podane nobene konkretne okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe. Prav tako, ne iz prošnje za dodelitev BPP, ne iz kazenskega spisa, ne izhajajo nobene okoliščine, da prosilec ne bi bil sposoben razumeti česar je obdolžen in je sposoben, da se brani pred očitkom, vsebovanim v obtožnem predlogu. Zaslišan je bil v predkazenskem postopku in podal obsežno izjavo v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in je tako razumel, česa je obdolžen. Prav tako je razumel pravni pouk, na vsebino zapisnika pa ni imel pripomb.

3. Tožena stranka se je sklicevala tudi na načelo domneve nedolžnosti, načelo iskanja resnice in ugotovila, da bi bila dodelitev BPP v zaprošeni kazenski zadevi nesorazmerna, glede na opis očitanega kaznivega dejanja in glede na dolžnost postopanja sodišča v skladu z načelom materialne resnice in načelom, da je sodišče dolžno v dvomu odločiti v korist obdolženca.

4. Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da ga je izven delovnega mesta napadel policist, ki ga sedaj tožena stranka brani. Na policiji so ga poučili, da mora zoper policista vložiti tožbo, ker se je dogodek zgodil izven delovnega mesta. Napaden je bil on, policista pa se ni niti dotaknil. Ima samo 160 EUR denarne socialne pomoči in meni, da mu pravica do BPP pripada. Navaja, da se bo obrnil na varuha človekovih pravic, ki mu bo predložil vse dokaze zoper policista. Sodišču ne more posredovati slik, ker jih tako ali tako ne bi upoštevalo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka je sodišču poslala spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po določbi prvega odstavka 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se po drugem odstavku istega člena med drugim šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. V določbi 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se BPP lahko odobri. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem pa, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh oziroma da ni očitno nerazumna (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskem stanjem stvari, ali je zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

8. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev dodelitve BPP v kazenski zadevi I K 8841/2014. Tožena stranka je svojo odločitev o zavrnitvi prošnje utemeljila s presojo osebnosti obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom. Tako je ugotovila katera dejanja so že bila opravljena v okviru predkazenskega postopka ter navedla, da bo postopek temeljil na dokazih, ki jih je izčrpno navedla v 8. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, nezapletenosti pravnih vprašanj in okoliščin, iz katerih izhaja, da je tožnik kljub temu, da nima pravnega znanja, sposoben razumeti česa je obdolžen, se zagovarjati in se braniti pred očitki v obtožnem predlogu, je tožena stranka zaključila, da ni konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik pomoč strokovne obrambe, zlasti ob upoštevanju načela materialne resnice ter načela in dubio pro reo.

9. Po presoji sodišča je tako tožena stranka pravilno presodila izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP in v obrazložitvi izpodbijane odločbe o tem podala jasno in natančno obrazloženo utemeljitev. Izčrpno je utemeljila vse okoliščine, iz katerih mora izhajati sklep, da je tožniku tudi brez zagovornika, ob zagotovljenem poštenem sojenju v kazenski zadevi, ki je predmet prošnje za dodelitev BPP, omogočena uresničitev njegove pravice do zagovora in obrambe.

10. Glede na navedeno je sodišče ob upoštevanju dejanskega stanja ugotovljenega v postopku izdaje izpodbijane odločbe ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in je zato tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.