Jedro

V času izdaje izpodbijanega sklepa je že veljala novela ZNB-B (ta se uporablja od 29. 10. 2020), ki je uzakonila, da se predlog, ki ne vsebuje ustrezne medicinske dokumentacije, zavrže.

Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju moralo argumentirano izhajati, zakaj je bila ob predloženi zdravsteni dokumentaciji vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija, ki bi morala tudi pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazložen akt o zavrženju oz. zavrnitvi predloga za opustitev cepljenja.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za zdravje Republike Slovenije št. 181-239/2020/7 z dne 17. 5. 2022 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan od poteka paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom predlog za trajno opustitev obveznega cepljenja A. A., rojene 26. 11. 2019, stanujoče ..., zavrgla (1. točka izreka) in odločila, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2.Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je B. B. (v nadaljevanju tožnica) v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) podala predlog za opustitev cepljenja za otroka A. A. 9. 11. 2020, dopolnjenega 11. 10. 2021. Peti odstavek 22.a člena ZNB določa, da lahko poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje, podajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši oziroma skrbniki osebe, ki se cepi. Ker tožnica kot vlagateljica k predlogu za opustitev cepljenja ni predložila zdravstvene dokumentacije, zahtevane v ZNB, je toženka oba starša v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) 12. 10. 2021 pozvala k dopolnitvi s predložitvijo točno določene dokumentacije in opozorila na posledice nepravilne dopolnitve (drugi odstavek 67. člena ZUP).

3.Tožnica je predlog 2. 11. 2021 dopolnila z dopisom, v katerem je navedla, da je razloge za opustitev cepljenja (alergije na sestavine cepiva oziroma zdravstveno stanje, nezdružljivo s cepljenjem) že navedla na obrazcu predloga in v pisnih obrazložitvah. Izvidov specialista nima, ker niso bile opravljene specialistične raziskave. K dopolnitvi je priložila dokument "Sistematični pregledi dojenčka" ter laboratorijske izvide z dne 17. 12. 2020, 3. 9. 2021, 22. 1. 2021 ter izvida Pediatrične klinike UKC Ljubljana z dne 9. 3. 2021 in 9. 3. 2021. Toženka je poudarila, da je iz dopisa po dopolnitvi predloga razvidno, da bo razgovor pred Komisijo za cepljenje (v nadaljevanju Komisija) opravljen le, če bo predlog za opustitev cepljenja pravočasno in pravilno dopolnjen. Ker je ugotovila, da tožnica k predlogu ni priložila zahtevane dokumentacije, je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP predlog za opustitev cepljenja zavrgla kot nepopoln.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi ter v pripravljalni vlogi z dne 10. 1. 2023 navaja, da je predlog za opustitev cepljenja z dopolnitvami in prilogami (obrazec, pisna obrazložitev, priložena zdravstvena dokumentacija) pravilno vložen in dopolnjen ter izpolnjuje vse pogoje za obravnavo predloga. Trditev ministrstva, da vloga ni popolna, ker manjka točno določen dokument, ni utemeljena, saj je predlogu priložena obsežna zdravstvena dokumentacija, iz katere je povsem razvidno, da pri A. A. obstajajo utemeljeni razlogi za previdnost, saj je deklica močno reagirala na K vitamin v porodnišnici, za tem bila pogosto bolna, pojavljajo se ji alergije in atopijski dermatitis, kar kaže na prizadet imunski sistem. Poleg tega imajo tudi močno obremenjeno družinsko anamnezo, saj je več družinskih članov in bližnjih sorodnikov že doživelo neželene reakcije po cepljenju s pojavom izrazitih stranskih učinkov, zato bi morali biti pred cepljenjem A. A. še posebej previdni. Opozarja, da je bilo zdravstveno osebje seznanjeno s slabim zdravstvenim stanjem A. A. in reakcijo ter poslabšanjem njenega zdravstvenega stanja po prejetem K vitaminu, pa vendar ustreznih imunoloških in specifičnih alergoloških preiskav (glede alergij na sestavine cepiv) niso opravili. So pa opravili preiskave krvi, izvidi so v prilogi predloga za opustitev cepljenja. Glede na to, da je otrok senzibiliziran na določene sestavine cepiv in glede na to, da tudi v družini obstaja očitna nagnjenost k reakcijam na cepiva, bi morali opraviti ustrezne alergološke preiskave, in sicer preiskave glede alergij na sestavine cepiv, s tem pa bi ugotovili na katere sestavine je A. A. alergična. Vendar teh preiskav, s katerimi bi ugotovili primernost otroka za cepljenje, niso opravili.

5.Poudarja, da je podala predlog, da se pred cepljenjem opravijo ustrezne preiskave, ki pa jih na ministrstvu kljub temu niso opravili. Izpostavlja, da ni logično, da razlogi za opustitev cepljenja obstajajo samo na nekem specialističnem dokumentu, ki ga oni zahtevajo, vsa ostala (obsežna) dokumentacija pa ne igra nobene vloge. Opozarja na arbitrarnost. Meni, da bi morali ob pregledu (ustreznosti) dokumentacije preveriti tudi drugo vsebino predloga (obrazec, pisno obrazložitev in ostalo priloženo zdravstveno dokumentacijo, vključno s kopijo zdravstvenega kartona). Iz teh kopij kartona je namreč jasno razviden potek, pogostost in intenzivnost bolezni. Priložena pisna obrazložitev pa dodatno opiše posamezna zdravstvena stanja, tudi tista, ki jih v zdravstveni dokumentaciji ni. Dodaja, da so v posameznih obdobjih, tudi daljših, kot je bila na primer epidemija covid-a, otroka zdravili doma, s pomočjo naravne in komplementarne medicine. V teh obdobjih so se pojavljale viroze, prehladi, infekcije in druge bolezni, kar kaže na precej obremenjen imunski sistem. Ta zdravstvena stanja v zdravstvenem kartonu niso zavedena, kar pa ne pomeni, da je otrok zdrav in primeren za cepljenje. Zato nikakor ni dovolj, da se ministrstvo kot razlog za zavrženja sicer popolne vloge sklicuje zgolj na manjko enega, po njihovo ključnega dokumenta, na podlagi katerega bi celotno vlogo sploh vzeli v obravnavo. Opozarja na kršenje kontradiktornosti in obveznost po četrtem odstavku 67. člena ZUP, po katerem v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi. Meni, da bi organ po uradni dolžnosti moral pridobiti zdravstveno dokumentacijo, ki jo poseduje ministrstvo kot nasprotna stranka in s katerimi v celoti razpolaga, kot taka pa je tudi v vlogi močnejše stranke v postopku. Predlaga ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno obravnavo toženki. Predlaga še, da naj sodišče toženki naloži, da vlogo (predlog za opustitev cepljenja) vzame v obravnavo in ga pošlje Komisiji, ki naj predlog v skladu z zakonom preuči, opravi ustrezne (alergološke in imunološke) preiskave, opravi razgovor z njo kot je zahtevano v predlogu, in da na podlagi vsega tega izda strokovno mnenje o tem, ali se cepljenje hčere A. A. ne/opusti oz. naj podredno sodišče samo odloči o zadevi. Priglaša tudi stroške postopka.

6.Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na 22.a člena ZNB. Opozarja, da je tožnica v predlogu z dne 11. 10. 2021 kot razlog za opustitev cepljenja najprej navedla alergijo na sestavine cepiva. Na obrazcu je zahtevan podatek, na katere sestavine je oseba alergična, glede katerega je tožnica odgovorila, da teh podatkov ne more navesti, ker ustrezne alergološke preiskave niso bile opravljene. Kot razlog za opustitev cepljenja pa je navedla še bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem, in sicer atopijski dermatitis, druge neznane kožne bolezni in porušen imunski sistem. V 5. točki (Predhodni cepilni status osebe) predloga za trajno opustitev obveznega cepljenja je navedla "vitamin K". K predpisanemu obrazcu je tožnica priložila še dopis, v katerem navaja, da hči A. A. po prejemu vitamina K ni razvila sesalnega refleksa in je imela zato težave z dojenjem. Že v prvih mesecih se ji je začela kazati alergija, za katero se je po obisku pri pediatru pokazalo, da gre za atopični dermatitis. Poleg opravljenih krvnih testov na alergije, so obiskali tudi dermatologa v Zagrebu. Doma so še naprej ugotavljali, na kaj koža najbolj reagira. Pomagali so si tudi z obiskovanjem bioenergetika. V nadaljevanju dopisa tožnica opisuje, da s strani pediatra ni bila informirana o cepljenju ter navaja svoje zdravstvene težave in družinsko anamnezo.

7.Toženka ugotavlja, da je obvezno cepljenje možno opustiti le zaradi razlogov, ki jih določa 22.a člen ZNB ter da Komisija lahko obravnava predlog in poda strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja le, če bo iz predloga jasno razvidno, katerega od zgoraj navedenih razlogov tožnica navaja kot razlog za opustitev cepljenja in če bo za vsakega od razlogov, ki bi jih navedla, priložena ustrezna zdravstvena dokumentacija. V zvezi s testiranjem na alergene sestavine cepiva pred cepljenjem, toženka pojasnjuje, da je Komisija zavzela splošno stališče, utemeljeno na znanstvenih dokazih, da pred prvim cepljenjem z določenim cepivom, alergološki testi na sestavine cepiva niso potrebni niti strokovno utemeljeni, zato se ne izvajajo. Otrok s tem cepivom in njegovimi sestavinami še ni prišel v stik. Alergijska reakcija se namreč pojavi po večkratnih stikih z določeno snovjo, ne pa ob prvem stiku ali ob prvem cepljenju. Alergološki testi na cepivo se pred prvim cepljenjem ne izvajajo tudi iz razloga potencialno možnega nastanka senzibilizacije - preobčutljivosti na cepivo pred prvim cepljenjem. V zvezi z očitki tožnice, da bi toženka morala pred cepljenjem A. A. opraviti ustrezne alergološke preiskave in jih ni, toženka pojasnjuje, da ni institucija, ki bi se ukvarjala z zdravstvenim stanjem posameznikov s strokovno zdravstvene plati. Je upravni organ, ki opravlja upravne naloge, kot to določa 40. člen Zakona o državni upravi. Glede navedb tožnice, da alergološke preiskave otroka niso bile opravljene, toženka odgovarja, da te navedbe niso resnične, saj so bili kot priloga dopolnitvi predloga priloženi izvidi alergološkega testiranja iz Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana, z dne 3. 3. 2021. A. A. je torej bila napotena na alergološke testiranje približno pol leta pred vložitvijo novega predloga. Iz priloženih izvidov izhaja, da so vsi testi na "Prehrambeni panel 20-I" razred 0, kar iz tabele na izvidu pomeni, da specifičnih protiteles ni mogoče zaznati. Razredi so označeni do številke 6, ki pomeni ekstremno visoko prisotnost protiteles. Iz priloženega izvida ne izhaja nikakršna povezava z alergijo na sestavine cepiva.

8.Ugotavlja, da tožnica v dopolnitvi vloge, razen kopije zdravstvenega kartona, laboratorijskih izvidov, dokumenta "Sistematični pregledi dojenčka" ter izvidov Pediatrične klinike UKC Ljubljana ni priložila zahtevane zdravstvene dokumentacije. Zanika, da je priložena obsežna zdravstvena dokumentacija. Toženka pojasnjuje, da iz priloženih dokumentov ne izhaja, na katere sestavine cepiva je oseba alergična, ni priloženega dokazila o alergiji na sestavine cepiva niti dokazila, kako je bila ta alergija diagnosticirana, prav tako ni navedbe bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev cepljenja, oziroma dokazila, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Po tretjem odstavku 22.a člena ZNB se med razloge za opustitev cepljenja ne štejejo akutne bolezni ali vročinska stanja, zaradi katerih se cepljenje začasno odloži. V skladu s sprejeto doktrino novorojenčki v slovenskih porodnišnicah že od leta 1987 po rojstvu prejmejo vitamin K kot preventivni ukrep, saj pomaga pri strjevanju krvi ter preprečuje hemoragično bolezen. Novorojenčkom namreč tega vitamina pogosto primanjkuje. Iz prejetega dopisa tožnice je razvidno, da otrok za navedene bolezni in alergije še nima zdravstvene dokumentacije ter da gre v tem primeru le za sum staršev - tožnice. Z zdravstveno dokumentacijo, ki bi lahko potrdila njene navedbe, ne razpolaga. Toženka še pojasnjuje, da obremenilna družinska anamneza ni kontraindikacija za cepljenje. Sedmi odstavek 22.a člena ZNB določa, da se mora priložena zdravstvena dokumentacija nanašati izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo. Toženka tudi pojasnjuje, da drugi odstavek 179. člena ZUP določa, kaj šteje za uradno evidenco, in sicer, "za uradno evidenco se šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil". V ta okvir ne sodi zdravstvena dokumentacija oseb - slednja ni dokumentacija iz uradnih evidenc, ki bi si jo organ lahko pridobil sam, poleg tega se skladno z devetim odstavkom 22.a člena ZNB, predlog, ki mu ni priložena ustrezna zdravstvena dokumentacija iz šestega odstavka 22.a člena ZNB, zavrže. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9.O postopku je sodišče skladno z drugim oz. tretjim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) obvestilo tudi očeta A. A., ki do končanja te zadeve sodišča ni obvestil o tem, da bi želel vstopiti v predmetni upravni spor.

O odločanju brez oprave glavne obravnave v zadevi

10.Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1 ter v zvezi 5. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K I. točki izreka

11.Tožba je utemeljena.

12.Toženka je predlog tožnice za trajno opustitev cepljenja A. A. zavrgla na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB z utemeljitvijo, da predlagateljica predlogu ni priložila zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevala njene navedbe glede opustitve cepljenja zaradi alergije na sestavine cepiva in bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem (močna reakcija na K vitamin, atopijski dermatitis, druge neznane kožne bolezni, porušen imunski sistem), ki sicer predstavlja obvezno prilogo predloga za trajno opustitev cepljenja. Zaradi nepopolnosti predloga za opustitev cepljenja iz obrazložitve izhaja še, da se razgovor pred Komisijo ni opravil. Med strankama pa je spor o tem, ali je toženka pravilno zavrgla navedeni tožničin predlog. Tožnica namreč zavrženju nasprotuje, navaja pa še, da bi morala toženka zadevo vsebinsko obravnavati.

13.O ugoditvi opustitve cepljenja kot pristojni organ odloča toženka, na katero je treba nasloviti predlog za opustitev cepljenja na predpisanem obrazcu (deveti odstavek 22.a člena ZNB). Po četrtem odstavku 22.a člena ZNB je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja. V času izdaje izpodbijanega sklepa je že veljala novela ZNB-B (ta se uporablja od 29. 10. 2020), ki je v devetem odstavku 22.a člena uzakonila, da se predlog, ki ne vsebuje ustrezne medicinske dokumentacije, predpisane v šestem odstavku 22.a člena ZNB, zavrže.

14.V drugem odstavku 22.a člena ZNB so taksativno našteti razlogi za opustitev cepljenja. Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s pregledom osebe, ki se cepi, in z vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se lahko zdravstveno stanje take osebe trajno poslabšalo (prvi odstavek 22. a člena ZNB). Če ugotovi, da taki razlogi obstajajo, mora dati strokovno utemeljen in obrazložen predlog za opustitev cepljenja, pri čemer je zdravstvena dokumentacija osebe njegov sestavni del (četrti odstavek 22. a člena ZNB). Ker lahko glede na določbo petega odstavka istega člena dajo predlog iz prejšnjega odstavka tudi starši, so tudi sami dolžni predložiti zdravstveno dokumentacijo, saj je ta sestavni del predloga.

15.Pri presoji predlogov za opustitev cepljenja toženki skladno z ZNB pomaga Komisija. Ta po preučitvi predloga, pridobitve morebitne dodatne dokumentacije ali dodatnih preiskav ter razgovora z osebo oziroma zakonitimi zastopniki osebe, najpozneje v roku 90 dni od prejema predloga za opustitev cepljenja, poda strokovno mnenje o tem, ali ne/obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, takšno strokovno mnenje pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (22.c člen ZNB). Na podlagi strokovnega mnenja komisije toženka izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja v 30 dneh od prejema strokovnega mnenja komisije. Odločba mora vsebovati: - navedbo nalezljive bolezni, zoper katero se opušča ali ne opušča cepljenje, - razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo, - časovno obdobje, za katero velja opustitev cepljenja, - navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti (prvi odstavek 22.č člena ZNB). To pomeni, da komisija poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za ne/opustitev cepljenja, o ne/opustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ. Ta mora v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Njegov upravni akt mora vsebovati vse razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP, tj. zlasti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, razloge, ki so mu glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, in razloge, zaradi katerih ni ugodil kakšnemu zahtevku strank (3., 5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

16.Po presoji sodišča bi zato iz sklepa o zavrženju (da bi ta ustrezal zahtevi po obrazloženosti upravnega akta), moralo argumentirano izhajati, zakaj je bila ob predloženi zdravstveni dokumentaciji vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija, ki bi morala tudi pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazložen akt o zavrženju oz. zavrnitvi predloga za opustitev cepljenja. Organ mora namreč, kadar predlogu za opustitev cepljenja ne ugodi, argumentirano pojasniti, zakaj določena in predložena zdravniška dokumentacija obravnavane osebe ni ustrezna.

17.Zdravstvena dokumentacija, ki utemeljuje predlog za opustitev cepljenja, je navedena v šestem odstavku 22.a člena ZNB. Dokumentacija vključuje: - v primeru zatrjevane alergije na sestavine cepiva, navedbo, na katere sestavine cepiva je oseba alergična in dokazilo o alergiji na sestavine cepiva in kako je bila ta diagnosticirana; - v primeru zatrjevanega resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku istega cepiva, navedbo, kakšen neželen učinek je utrpela oseba, navedbo časa pojava zatrjevanega neželenega učinka in navedbo vrste cepiva ter dokazilo, iz katerega je razvidna zdravstvena obravnava zatrjevanega resnega neželenega učinka; - v primeru zatrjevane bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, navedbo bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev, in dokazilo, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Zdravstvena dokumentacija se mora nanašati izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo (sedmi odstavek istega člena). Če je iz prve alineje, ki predvideva dokazilo o alergiji za sestavine cepiva in njegovo diagnozo, še mogoče takoj in tudi brez strokovnega (medicinskega) znanja presoditi, ali predlog za opustitev cepljenja takšno dokumentacijo vsebuje, to v primeru situacij iz druge in/ali tretje alineje po presoji sodišča ni možno - nezaželeni učinki in bolezenska stanja ter dokazila zanje so lahko številni in različni, zato njihova presoja brez medicinskega znanja ni možna. Zato bi v tej fazi postopka toženka, ob predloženi zdravstveni dokumentaciji, morala glede navedb tožnice o otrokovih boleznih in bolezenskih stanjih, nezdružljivih s cepljenjem (o otrokovi močni reakciji na K vitamin, atopijskem dermatitisu, drugih neznanih kožnih boleznih, porušenem imunskem sistemu) v samo odločanje pred izdajo upravnega akta skladno z ZNB pritegniti Komisijo, ki razpolaga z medicinskim znanjem in ki bi se lahko opredelila do predložene zdravstvene dokumentacije otroka, ali iz nje izhajajo dejstva o njegovi alergiji na sestavine cepiva; so izkazani neželeni učinki cepiva, gre za bolezen oz. stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem, kot to v zvezi z opustitvijo cepljenja otroka zatrjuje tožnica. Komisija je tista, ki mora z medicinskega stališča oceniti in proučiti razloge podanega predloga za opustitev cepljenja, da jih lahko kasneje kot neustrezne/ustrezne označi toženka za samo ne/opustitev cepljenja. Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja, skladno z določilom prvega odstavka 22.c člena ZNB, šele proučiti predlog in razloge za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede. Navedeno torej pomeni, da je Komisija tista, ki tudi odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja o predlogu za opustitev cepljenja.

Po presoji sodišča zavrženje predloga tožnice brez strokovne (medicinske) presoje predložene zdravstvene dokumentacije otroka in v tem oziru odsotnost konkretizirane obrazložitve, zakaj ta zdravstvena dokumentacija ni zadostna glede opustitve cepljenja, ne zadošča za ustrezno obrazložen upravni akt (vsaj z vidika zatrjevanja obstoja bolezni oz. stanja otroka, nezdružljivega s cepljenjem). Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, če je akt v upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je sicer stranki kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Po presoji sodišča je zato v konkretni zadevi prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, saj izpodbijanega upravnega akta ni mogoče preizkusiti zaradi odsotnosti obrazložitve o neustreznosti zdravstvene dokumentacije otroka, ki jo je predlogu predložila tožnica, pri čemer lahko uradna oseba relevantna dejstva za odločitev (vsaj v delu zatrjevanja obstoja bolezni oz. stanja, nezdružljivega s cepljenjem) ugotovi le s pomočjo Komisije, ki ima ustrezno medicinsko znanje. Posledično je v zadevi podana bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Glede na navedeno je sodišče skladno s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo organu v ponovni postopek, kjer bo moral ta odpraviti navedeno kršitev upravnega postopka in svojo odločitev ustrezno obrazložiti, skladno z 214. členom ZUP, tako, da bo odločitev moč preizkusiti. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na stališča sodišča glede uporabe materialnega prava in stališča, ki se tičejo postopka, nov upravni akt pa mora izdati v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijani akt odpravilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena izven glavne obravnave, tožnice pa v postopku ni zastopal odvetnik, zato je po prvem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povrnitve stroškov v višini 15,00 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Obresti od zneska odmerjenih stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ). Plačana sodna taksa za postopek pa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1 Tako UPRS sodba IV U 84/2022 z dne 11. 10. 2024, točka 23-24 obrazložitve.

2 Tako UPRS sodba IV U 84/2022 z dne 11. 10. 2024, točka 25 obrazložitve.

Zveza:

Zakon o nalezljivih boleznih (1995) - ZNB - člen 22a, 22a/5, 22a/6, 22a/9 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (2020) - ZNB-B - člen 1 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.