Jedro

Novo pooblastilo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki ne pozabi predložiti pooblastila, pač pa predloži napačno pooblastilo (npr. pooblastilo, ki ni novo), poziva na odpravo pomanjkljivosti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da so tisti deli parcel 1627/34, 1627/35, 1627/36, 1627/37, 1627/38, vse k.o. ..., ki so v Elaboratu za vpis podatkov v kataster nepremičnin, ki ga je izdelal sodni izvedenec Matej Plešnar, z IDE: ..., označeni kot nove parcele 1627/40, 1627/42, 1627/44, 1627/46 in 1627/48, vse k.o. 2631 Portorož, splošni skupni del večstanovanjske stavbe z ID znakom ... na naslovu ... in v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe. Odločilo je, da je izvedensko mnenje sodnega izvedenca Mateja Plešnarja z izmeritvenimi podatki ogleda oziroma parcelacije, ki so del digitalnega Elaborata za vpis podatkov v kataster nepremičnin, št. IDE: ..., sestavni del sodbe. Preostali del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na tiste dele parcel 1627/34, 1627/35, 1627/36, 1627/37, 1627/38, vse k.o. ..., ki so v Elaboratu za vpis podatkov v kataster nepremičnin, ki ga je izdelal sodni izvedenec Matej Plešnar, z IDE: ..., označeni kot nove parcele 1627/41, 1627/43, 1627/45, 1627/47 in 1627/49, ter na parcelo 1627/39, vse k.o. ..., je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje pritožbe obeh pravdnih strank in stranske intervenientke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Stranska intervenientka je vložila predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnih vprašanj:

1. Ali je sodišče pravilno interpretiralo materialno pravo, in sicer prvi odstavek 5. člena Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ‑1) ter tretji odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) s tem, ko je ocenilo, da preostali deli parcel 1627/34, 1627/35, 1627/36, 1627/37, 1627/38 ter celotna parcela 1627/39, vse k.o. ... (sedaj parcele 1627/41, 1627/43, 1627/45, 1627/47 in 1627/49, ter na parcelo 1627/39, vse k.o. ...), ne predstavljajo funkcionalno oziroma pripadajoče zemljišče, ki je s stavbo št. 2076 neločljivo povezano in je namenjeno njeni redni rabi, in da tako ne predstavlja njen splošni skupni del (deli enako pravno usodo).

2. Ali se je sodišče zadostno opredelilo do navedb tožnika s tem, ko je navedlo le, da po prej veljavnih predpisih stavba in funkcionalno zemljišče nista mogli imeti ločene usode in je bilo določilo prodajne pogodbe, po katerem bi bilo predmet prodajne pogodbe le stanovanje, ne pa tudi funkcionalno zemljišče, nično. Sedaj veljavni predpisi (SPZ, SZ‑1) naj takšne določbe (da je v vseh primerih skupni del stavbe ne le zemljišče, na katerem stavba stoji, temveč tudi zemljišče, ki je potrebno za njeno redno rabo) ne bi imeli več. To naj bi pomenilo, da imata stavba in funkcionalno zemljišče lahko ločeno usodo. Možno naj bi torej bilo, da lastnik stanovanja s prodajno pogodbo pridobi lastninsko pravico na stanovanju in solastninsko pravico na skupnih delih stavbe, med katere spada le zemljišče pod stavbo, ne pa tudi zemljišče ob stavbi, ki funkcionalno gledano pripada stavbi in se morda kot tako tudi uporablja. Vsekakor naj nakup stanovanja v večstanovanjski stavbi ne bi pomenil avtomatično nakupa zemljišča ob stavbi, ki se uporablja kot funkcionalno zemljišče, kot naj bi zmotno menil tožnik.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Predlog za dopustitev revizije je izredno pravno sredstvo. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Novo pooblastilo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo je namreč povezana s posebnim preudarkom stranke in njenega odvetnika, kar se izraža tudi tako, da stranka podpiše novo pooblastilo potem, ko je bila seznanjena z vsebino odločbe, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo.1

6. V konkretnem primeru je bila pravnomočna sodba Višjega sodišča v Kopru I Cp 446/2023 z dne 19. 2. 2024 odvetniški družbi stranske intervenientke vročena 13. 3. 2024. Na pooblastilu stranske intervenientke, ki ga je priložila vloženemu predlogu za dopustitev revizije, pa je zapisan datum 8. 7. 2022, kar je pred izdajo izpodbijane drugostopenjske sodbe. Pooblastilo torej ni novo.

7. Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki ne pozabi predložiti pooblastila, pač pa predloži napačno pooblastilo (npr. pooblastilo, ki ni novo), poziva na odpravo pomanjkljivosti.2 Ustavno sodišče je že pojasnilo, da za odvetnika kot pravnega strokovnjaka ne more biti pretirano zahtevno opravilo, da predloži pravilno in popolno pooblastilo. Ker je odvetnik pravni strokovnjak, je razumljivo pričakovanje, da ve, kakšne so formalne zakonske zahteve v zvezi s pooblastili.3 Takojšnje zavrženje predloga za dopustitev revizije, ki mu ni predloženo pravilno pooblastilo, tako ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave.4

8. Ker torej predloženo pooblastilo ni novo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (smiselno 377. člen ZPP).

9. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča II DoR 73/2023 z dne 5. 4. 2023, II DoR 303/2021 z dne 1. 9. 2021 in II DoR 146/2017 z dne 22. 6. 2017. Primerjaj tudi sklep Ustavnega sodišča Up-296/02 z dne 4. 2. 2003. 2 Tako Vrhovno sodišče npr. v sklepih II DoR 73/2023 z dne 5. 4. 2023 in II DoR 407/2021 z dne 17. 11. 2021. 3 Odločba Ustavnega sodišča U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011. 4 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 73/2023 z dne 5. 4. 2023 in II DoR 182/2021 z dne 21. 7. 2021.