Jedro

Če je nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, že vpisana v zemljiško knjigo na enega zakonca ali pa sta vpisana drugačna solastninska deleža, nepravdno sodišče napoti na pravdo tistega zakonca, ki ni vpisan, oziroma tistega, čigar vpisani delež je manjši od polovice

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani sklenilo, da se zapuščinski postopek po pokojnem F.S., umrlem 27.8.2004 prekine ter da se dedinjo M.Š. napoti na pravdo, da zoper sodedinjo D.R., hčer pokojnega, stanujočo na D, vloži tožbo na ugotovitev, da je bilo stanovanje na X v Ljubljani (stanovanje št. 8, I. nadstropje), pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti in da ji gre lastninska pravica na stanovanju do ½ iz naslova skupnega premoženja zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) na podlagi 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter ji določilo 30-dnevni rok za vložitev tožbe po pravnomočnosti sklepa IV D 645/2004. Zoper omenjeni sklep se pravočasno pritožuje M.Š. ter navaja, da je sklep nepravilen in nezakonit, ker ne upošteva sodbe opr. št. II P 650/2006 z dne 21.4.2009 (priloga C4), s katero je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je pritožnica izvenzakonska partnerica pokojnega, zato velja domneva skupnega premoženja. To dejstvo je v konkretnem primeru pomembno glede stanovanja na X, ki je bilo kupljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti, ta pa je trajala od konca meseca maja 1991 do smrti zapustnika, stanovanje pa je bilo kupljeno 16.12.1991. Pritožnica zato predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da na pot pravde napoti hčer zapustnika oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi med dedinjama obstaji spor glede obsega zapuščine oz. ali stanovanje na A. u. 6 spada v le-to v celoti ali zgolj do ½, kot to v pritožbi zatrjuje pritožnica. Kot lastnik stanovanja na X je v zemljiško knjigo v celoti vpisan zapustnik, s sodbo II P 650/2006, na katero se pritožnica sklicuje v pritožbi, pa je bilo ugotovljeno, da je pritožnica zunajzakonska partnerica pokojnega, zato naj bi ji iz tega naslova skladno z 59. čl. ZZZDR pripadalo ½ sporne nepremičnine.

Prihaja do trka načela zaupanja v zemljiško knjigo (10. čl. SPZ), ki določa, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic ter zakonska domneva iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, da je premoženje, ki ga zakonca ustvarita oz. pridobita tekom trajanja zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, njuno skupno premoženje in je zato delež vsakega izmed zakoncev na tem premoženju do ½, razen če se ne ugotovi nasprotno.

Koga v takšnem primeru napotiti na pravdo oz. čigava pravica se šteje za manj verjetno, ko tovrsten spor sicer obstaja med zakoncema, je na seji dne 29.6.1982 zavzelo Vrhovno sodišče, ko je med drugim odločilo, da če je nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, že vpisana v zemljiško knjigo na enega zakonca ali pa sta vpisana drugačna solastninska deleža, nepravdno sodišče napoti na pravdo tistega zakonca, ki ni vpisan, oziroma tistega, čigar vpisani delež je manjši od polovice.

V tej konkurenci prevlada torej načelo zaupanja v zemljiško knjigo, zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je štelo pravico pritožnice, ki se sklicuje na domnevo skupnega premoženja, za manj veretno, ter na pot pravde napotilo njo in ne hčere zapustnika. Pritožbo je zato potrebno kot neutemljeno zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je sodišče odločilo, da ta skladno s 165. čl. ZPP v zvezi s 154. in 155. čl. ZPP v povezavi s 15. čl. ZIZ sama nosi svoje stroške postopka.