Snemanje z mobilnim telefonom

Datum

25.04.2023

Številka

07121-1/2023/562

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše dodatno zaprosilo za mnenje. Navajate, da vas je vaš sosed snemal s telefonom s svoje strani parcele na vašo stran. Sprašujete, za kakšno kršitev gre. Dogodek ste prijavili policiji, vendar ni ukrepala.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Določbe Splošne uredbe oz. ZVOP-2 se ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Navedeno pomeni, da snemanje, shranjevanje in nadaljnja obdelava posnetkov v zasebne namene ne sodi pod okrilje predpisov s področja varstva osebnih podatkov in s tem v pristojnost IP.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

ZVOP-2 in Splošna uredba, katerih izvajanje nadzira IP, ne varujeta zasebnosti posameznika v širšem smislu, kot le to npr. zagotavlja 35. člen Ustave RS, pač pa varujeta le tisti del t.i. informacijske zasebnosti, ki jo zagotavlja 38. člen Ustave RS, kar pomeni, da se z ZVOP-2 in Splošno uredbo varujejo le tisti osebni podatki, ki so v celoti ali delno obdelani z avtomatiziranimi sredstvi ter tisti osebni podatki, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov.

Kar zadeva samo snemanje pojasnjujemo, da se skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe, oz. drugim odstavkom 3. člena ZVOP-2 določbe Splošne uredbe oz. ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Navedeno pomeni, da snemanje, shranjevanje in nadaljnja obdelava posnetkov v zasebne namene ne sodi pod okrilje predpisov s področja varstva osebnih podatkov in s tem v pristojnost IP.

Tudi če bi vaš sosed podatke posredoval ali kako drugače javno objavil poudarjamo, da bi bila pristojnost IP še vedno izključena v primeru, če podatkov ni pridobil iz zbirke osebnih podatkov in tudi ne gre za obdelavo osebnih podatkov, ki bi potekala v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi.

Četudi konkretni primer ne predstavlja kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, pa to ne pomeni, da posamezniki nimajo pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red jim daje vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Tako lahko npr. v primeru, če so prepričani, da se z določenim dejanjem posega v njihove osebnostne pravice, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631; OZ) vložijo tožbo in sodišču predlagajo, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njihove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko v primeru, da jim je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v njihovo zasebnost in jim je zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vložijo tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahtevajo denarno odškodnino.

Neupravičeno slikovno snemanje lahko pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23, KZ-1), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo