U-I-190/04 -6

26. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Nevenke Kovačič, notarke iz Kopra, na seji dne 26. maja 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 73/04) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica, sicer notarka v Kopru, izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (v nadaljevanju – ZN-C), s katero je zakonodajalec dopolnil 12. člen Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94 in nasl. – v nadaljevanju ZN) s tretjim in četrtim odstavkom. Navaja, da so notarji pred to zakonsko dopolnitvijo lahko poslovali na vsem območju Republike Slovenije, po njeni uveljavitvi pa je ta možnost (ki jo pobudnica poimenuje tudi kot univerzalno načelo poslovanja) izključena v primeru notarskih zapisov pravnih poslov, sklenjenih za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičninah (dodani tretji odstavek). Z izpodbijano določbo je zakonodajalec določil, da v takih primerih notarski zapis lahko sestavi notar, ki ima sedež notarske pisarne na območju okrajnega sodišča, ki je pristojno za vpis zastavne pravice v zemljiško knjigo. Pobudnica izpodbija tudi del zakonske dopolnitve, ki predsednika Notarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju – Zbornica) pooblašča, da v primeru, ko tako (krajevno) določeni notar zaradi zakonskih omejitev ne bi smel poslovati, določi drugega notarja za sestavo notarskega zapisa (dodani četrti odstavek).

2.V pobudi pobudnica zatrjuje, da je izpodbijana zakonska določba v nasprotju z namenom in vsebino dela notariata. Pri tem navaja, da so notarji osebe javnega zaupanja (2. člen ZN). Zaupanje strank naj bi bilo omajano zaradi dopolnitve ZN, ki v primeru navedenih notarskih zapisov uvaja teritorialno načelo glede pristojnosti notarjev, stranke pa naj bi dopolnitev prizadela z večjimi stroški in porabo časa, saj morajo biti navedeni notarski zapisi sklenjeni izven kraja njihovega bivanja in poslovanja. Izpodbijana ureditev naj bi strankam – občanom kršila človekove pravice in temeljne svoboščine. Od take ureditve naj bi imeli korist notarji, ki bodo sklepali te notarske zapise. Dopolnitev naj bi bila v neskladju tudi z določbo tretjega odstavka 142. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 ­– SPZ), ki notarju nalaga, da nemudoma po sklenitvi pravnega posla (o ustanovitvi hipoteke) predlaga vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršljivosti. Glede dopolnitve, s katero se predsednika Zbornice pooblašča, da določi drugega notarja za sestavo notarskega zapisa, pobudnica zatrjuje, da ni dopustno, da bi predsednik zbornice odločal o koliziji interesov oziroma o kompetenčnih sporih med notarji ter da je ta določba v neskladju z določbami 20., 24. in 101. člena ZN, ki določajo pristojnost Zbornice.

3.Svoj pravni interes pobudnica utemeljuje z navedbo, da je že od leta 1994 notarka.

4.Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

5.Pobudnica v pobudi ne zatrjuje, da bi ji bila z izpodbijano določbo ZN-C kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Zatrjuje, da so z izpodbijano zakonsko določbo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine strankam (občanom), ki potrebujejo notarske storitve. V svoji pobudi tudi ne izkazuje, kako bi se ob morebitni razveljavitvi izboljšal njen pravni položaj. Glede na navedeno pobudnica ni izkazala pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZN-C. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.

Predsednik

dr. Janez Čebulj