Jedro

Določba prvega odstavka 42. člena SZ-1 določa, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa plačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu.

Sodišče prve stopnje je materialno pravo uporabilo delno zmotno, ko je v izreku izpodbijane sodbe tožencu naložilo dolžnost, da mora plačati dolgovane zneske prispevkov za rezervni sklad tožeči stranki, ki so etažni lastniki, namesto na transakcijski račun upravnika, kot je tožeča stranka zahtevala in kot nalagajo zakonske določbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se odločitev v točki I izreka sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se za besedo ″plačati″ doda besedilo ″na račun št. SI BAN SI 56 0310 0200 0058 135 referenca 2018112949363629″.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem in nespremenjenem delu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu dolžnost, da mora plačati tožeči stranki (torej vsem navedenim tožnikom) zneske, katerih skupna vsota znaša 750,62 EUR in zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov od njihove zapadlosti do plačila, kar je natančno navedeno v točki I izreka izpodbijane sodbe. V točki II izreka izpodbijane sodbe pa je odločilo o pravdnih stroških tako, da mora toženec povrniti tožeči stranki 110,00 EUR pravdnih stroškov v roku 8 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec je s pritožbo izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V pritožbi je navajal, da tožeča stranka s stanovanjem počenja predrznosti, objestnosti, ropanje, krajo, ga uničuje in naseljuje vanj svoje stranke brez toženčevega dovoljenja. Trenutno vrši adaptacije tega stanovanja k sosednjim strankam, pri tem počenja pravo razdejanje, uničuje parket, vrata se ne dajo odpirati. Odtujuje tudi opremo. Vdreti v stanovanje je nezakonito, krasti iz njega je nezakonito, naseljevati druge brez dovoljenja lastnika je nezakonito. Prava predrznost je zato zahtevati od toženca finance.

3. Tožniki so v odgovoru na pritožbo prerekali pritožbene trditve in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, ker je predmet tožbenega zahtevka denarna terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (443. člen ZPP). Sodbo, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3. 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Pritožba ne konkretizira pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo v izpodbijani sodbi tistih bistvenih kršitev, na katere mora paziti uradoma, zato ta pritožbeni razlog ni utemeljen.

7. Iz izpodbijane sodbe izhaja ugotovljeno dejansko stanje, na katero je pritožbeno sodišče vezano: - tožeča stranka (tožniki, ki so etažni lastniki) je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, toženec je izdanemu sklepu o izvršbi ugovarjal, zato je ta bil razveljavljen, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se zato obravnava kot tožba v pravdnem postopku, - tožniki so etažni lastniki posameznih delov večstanovanjske hiše na naslovu ..., - toženec je bil od avgusta 2016 do septembra 2018 etažni lastnik posameznega dela večstanovanjske hiše na naslovu ..., in sicer stanovanja št. ... v izmeri 30,47 m2, - zakoniti zastopnik tožnikov S. L. je upravnik na podlagi 21. 7. 1993 sklenjene pogodbe z etažnimi lastniki in izvaja storitve upravljanja in obratovanja v stavbi na naslovu ...i, - iztoževana terjatev predstavlja 25 neplačanih zneskov za obveznosti prispevka za rezervni sklad za obdobje od avgusta 2016 do septembra 2018, - prispevek za rezervni sklad po sklepu zbora etažnih lastnikov znaša mesečno 1,00 EUR na m2, kar za toženca predstavlja 30,47 EUR na mesec, - toženec svoje obveznosti plačil v rezervni sklad ni izpolnil od avgusta 2016 do septembra 2018, - upravnik je tožencu pošiljal pozive k izpolnitvi njegove obveznosti, toženec pa je plačal delno le štiri račune, zato tožeča stranka uveljavlja plačilo razlike do celotne obveznosti, vse neplačane račune in zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsakega računa do plačila, - nobena pravdna stranka ni zahtevala izvedbe naroka, - tožeča stranka je s tožbi priloženimi listinami dokazala, da je ravnala, kot je zatrjevala in da toženec ni oporekal njenim trditvam in ni ugovarjal višini vtoževanega zneska.

8. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zaključilo, da se obveznost plačevanja v rezervni sklad veže na etažno lastništvo (da je torej obveznost etažnih lastnikov plačevati v rezervni sklad), zato je zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo.

9. Po določbi drugega odstavka 119. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov, vsa sredstva vodi upravnik na posebnem računu. Po določbi šestega odstavka 119. člena SPZ mora upravnik pisno pozvati etažnega lastnika k plačilu, če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, poziv šteje za verodostojno listino v smislu določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Glede na zgoraj povzete ugotovitve je upravnik obveznost iz šestega odstavka 119. člena SPZ izpolnil pred vložitvijo predloga za izvršbo.

10. Iz predloga za izvršbo izhaja, da je tožeča stranka, oziroma upnik, zahtevala, da toženec, oziroma dolžnik, terjatev plača na račun upravnika, ki je v predlogu za izvršbo naveden in je navedena tudi številka reference.

Določba prvega odstavka 42. člena SZ-1 tudi določa, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa plačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. V tretjem odstavku tega člena pa je določeno, da mora upravnik najkasneje v roku 10 dni od vplačila posameznega etažnega lastnika vplačana sredstva za namen rezervnega sklada odvesti na transakcijski račun rezervnega sklada večstanovanjske hiše, če vplačila etažnih lastnikovi izvaja preko svojega transakcijskega računa.

11. Upoštevaje navedene zakonske določbe in ugotovitev, povzeto v 1. alineji točke 7 zgoraj, je sodišče prve stopnje materialno pravo uporabilo delno zmotno, ko je v izreku izpodbijane sodbe tožencu naložilo dolžnost, da mora plačati dolgovane zneske prispevkov za rezervni sklad tožeči stranki, ki so etažni lastniki, namesto na transakcijski račun upravnika, kot je tožeča stranka zahtevala in kot nalagajo zgoraj citirane zakonske določbe.

12. Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in po uradni dolžnosti ob pravilni uporabi materialnega prava odločitev v točki I izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da jo je dopolnilo z besedilom, da sedaj iz izreka jasno izhaja toženčeva dolžnost terjatev plačati na transakcijski račun upravnika.

13. Preostale pritožbene navedbe niso pravno upoštevne. Sodišče prve stopnje je tožencu, ki je iste trditve podal že pred sodiščem prve stopnje, pravno pravilno pojasnilo razloge, zaradi katerih njegove trditve niso pravno upoštevne in temu ni ničesar dodati.

14. Toženec v pritožbi ni konkretizirano izpodbijal odločitve o stroških pravdnega postopka v točki II izreka izpodbijane sodbe. Uradni preizkus je pokazal, da odločitev tudi v tem delu ni obremenjena z nobeno od tistih bistvenih kršitev, na katerem mora pritožbeno sodišče paziti uradoma.

15. Glede na vse zgoraj obrazloženo je sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožba delno utemeljena in ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo, ter odločitev v točki I izreka delno spremenilo, kot izhaja iz te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP).

16. O stroških pritožbenega postopka ni odločeno, ker jih pravdni stranki nista zaznamovali.