Jedro

Za opredelitev statusa zemljišča je odločilna namenska raba zemljišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote A., Izpostava B., št. ... z dne 3. 8. 2005, s katero je prvostopni organ odločil, da se zavrne zahteva za vrnitev parc. št. ... v izmeri 20 m2, k.o. B., v naravi (1. točka izreka); ter da se upravičenki pokojni C.C. določi odškodnina v vrednosti 535,8 DEM v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedla, da so neutemeljeni ugovori, da ovire za vrnitev predmetne parcele niso podane, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da na parceli stoji transformator in da je torej zemljišče pozidano, zaradi česar vrnitev v naravi ni mogoča. Prvostopni organ se je zato pravilno skliceval na oviro za vrnitev v naravi iz 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki v 2. odstavku določa, da se podržavljena stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. V zadevi ni sporno, da na parceli stoji objekt - transformator. Tožnica ugovarja, da je navedeni objekt le začasnega značaja in da ga bo potrebno nadomestiti na drugi lokaciji, kar pa je neutemeljeno, saj obstoj objekta predstavlja oviro za vrnitev v naravi in je neutemeljeno sklicevanje o začasnosti objekta in o tem, da bo navedeni objekt potrebno nadomestiti z drugim na drugi lokaciji, saj je namreč važno stanje v času odločanja.

Tožnica izpodbija odločbo tožene stranke, ker meni, da je napačna in sicer da je tožena stranka napačno tolmačila, da je sporna parcela pozidano stavbno zemljišče, zaradi česar vrnitev v naravi ni možna. Nikakor namreč ne gre za pozidano zemljišče, saj je transformator zgolj začasen in ni postavljen z namenom, da tam tudi ostane. Iz dopisa D.D.D. d.d. nedvomno izhaja, da gre zgolj za začasno rešitev, ker bo ta v kratkem premeščen na drugo lokacijo v skladu z urbanistično dokumentacijo. Ne gre torej za objekt, ki bi bil postavljen z namenom, da tam tudi ostane, temveč zgolj za začasno rešitev. D.D.D. d.d. je tudi podal izjavo, da se strinja, da se navedena parcela upravičenki vrne v naravi. Tožnica se ne more strinjati s stališčem, da je važno le stanje v času odločanja, saj meni, da je pri presoji bistveno vprašanje, ali gre za objekt, ki je bil postavljen z namenom, da tam tudi ostane ali pa gre za objekt začasnega značaja, ki ne more dajati spornemu zemljišču značaj pozidanega zemljišča. Gre za napačno uporabo materialnega prava in napačno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Stranka z interesom v tem postopku SOD na tožbo ni odgovorila.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali na zemljišču parc. št. ... k.o. B. v izmeri 20 m2 stoji objekt, ki je trajnega značaja in je torej zemljišče po svojem pravnem statusu zazidano stavbno zemljišče. Po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Odločujoče v obravnavani denacionalizacijski zadevi je, glede na citirano določilo, ali je šteti transformatorsko postajo za objekt v smislu določb ZDen.

ZDen ne določa, katera zemljišča se štejejo za stavbna, niti katera so zazidana oziroma nezazidana. V smislu določbe 2. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, v nadaljevanju: ZSZ), ki se po izrecni določbi 179. člena Zakona o urejanju prostora uporablja za nedokončane postopke denacionalizacija, je zazidano stavbno zemljišče gradbena parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjena za graditev objektov, na kateri je zgrajen objekt. Za opredelitev statusa zemljišča je torej odločilna namenska raba zemljišča. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki leži v območju, ki je po planskih aktih opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč.

Upravni organ v denacionalizacijskem postopku odloča o dejanskem stanju, kakor izhaja iz javnih listin, v obravnavanem primeru, glede statusa zemljišča iz listin zemljiškega katastra in zemljiške knjige. V zemljiškem katastru se vodijo podatki o lokaciji, legi, površini in vrsti rabe zemljišč, kataster torej kaže dejanska razmerja zemljišč. V obravnavani zadevi kataster in zemljiška knjiga izkazujeta, da je na parceli ... stavbišče s trafo postajo (kar med strankami ni sporno), navedena dejstva pa so pravno relevantna za opredelitev zemljišča kot zazidanega stavbnega zemljišča glede na citirane materialne pravne določbe ZDen in ZSZ. Na zemljišču namreč stoji objekt. Da gre v obravnavanem primeru za zazidano stavbno zemljišče, izhaja tudi iz v času odločanja sodišča veljavnega Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljevanju: ZGO-1), ki v 2. členu izrecno opredeljuje, kakšen objekt je šteti za začasen, takih dejanskih okoliščin, ki bi terjala opredelitev obravnavane trafo postaje kot začasne, v smislu te določbe (začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenje), pa tožnica niti ne zatrjuje. Tožena stranka je zato pravilno zavrnila ugovore tožnice, s katerimi ta utemeljuje začasnost objekta (da bo v skladu z urbanistično dokumentacijo kmalu prestavljen na drugo lokacijo) kot pravno nerelevantno dejstvo za ugotovitev, da ovira za vrnitev v naravi po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen ne obstoji in da je zemljišče nezazidano stavbno zemljišče. Zemljišče - stavbišče s trafo postajo je tudi po mnenju sodišča zazidano stavbno zemljišče iz razloga, ker na njem stoji objekt. Po mnenju sodišča je torej tožena stranka pravilno opredelila pravno relevantna dejstva in na ta dejstva pravilno uporabila materialno pravo, ko je odločila, da je pri odločitvi važno stanje v času odločanja, dejstva in dokazi, ki med strankami niso sporni, pa ne dajejo podlage, da bi se obravnavano zemljišče lahko štelo kot nezazidano stavbno zemljišče. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 - ZUS-1, v zvezi s prehodno določbo 2. odstavka 105. člena ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.