Jedro

Tožnikova vloga, v kateri je navedel, da se njegov začeti razvojno investicijski projekt zaključuje z dnem 30. 10. 2009, in ni prikazal izvajanja projekta tudi po zaključku obdobja sofinanciranja, temveč je navedel celo, da bo v dokončanje projekta od oddaje vloge na razpis dodatno vložil finančna sredstva, ni skladna s ciljem javnega razpisa. Tožnikov že začeti investicijski projekt na dan 30. 10. 2009 namreč ni bil pred zaustavitvijo zaradi likvidnostnih težav, temveč je bil z navedenim dnem zaključen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za sofinanciranje projekta na javni razpis za sklop 1 - Razvojno investicijski projekti. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnik predložil vlogo na javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za dokončanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (Uradni list RS, št. 63/09) in sicer na sklop 1 – Sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov, ki sta ga objavila Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Datum odpiranja vlog na javnem razpisu je bil 26. 8. 2009. Strokovna komisija za odpiranje in pregled vlog, imenovana s sklepom ministra za gospodarstvo št. 4301-22/2009-1 z dne 3. 8. 2009 (v nadaljevanju strokovna komisija) je ugotovila, da je bila tožnikova vloga pravočasna in formalno popolna. Vendar je ugotovila tudi, da njegova vloga ni skladna s ciljem javnega razpisa za sklop 1, opredeljenim v 2. točki javnega razpisa, to je preprečitev zaustavljanja že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav kot odziv na spremenjene gospodarske razmere. Tožnik je namreč v obrazcu S1 razpisa navedel, da se njegov že začeti razvojno investicijski projekt zaključuje z dnem 30. 10. 2009. Strokovna komisija je na podlagi navedenega datuma zaključka projekta in navedb tožnika v rubriki „predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009“ ocenila, da že začeti razvojni investicijski projekt ni pred zaustavitvijo, temveč je z dnem 30. 10. 2009 zaključen. Tožena stranka se sklicuje na določbe točke 4.2.1.3. in 4.4. javnega razpisa, na katere je oprla svojo odločitev.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi pogojev, ki jih v razpisu ni bilo. Tožena stranka je pri oceni tožnikove vloge upoštevala dodatne pogoje, ki predhodno niso bili znani oziroma so v nasprotju z uradno objavljenimi razpisnimi pogoji. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik v vlogi navedel, da se bo prijavljeni projekt zaključil z dnem 30. 10. 2009 in v obrazložitvi navaja razpisni pogoj, da so do sofinanciranja projekta upravičeni samo tisti stroški, ki so nastali od 1. 7. 2009 (pravilno 1. 7. 2008) do 30. 10. 2009 in dodatno, da bi odsotnost sofinanciranja teh stroškov z državno pomočjo zaustavilo nadaljevanje razvojnih projektov. To pa je pogoj, ki ga v razpisu ni. To namreč pomeni, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po 30. 10. 2009. V razpisu navedene zahteve, da se mora projekt nadaljevati po 30. 10. 2009, ni. Razpisni pogoj je izključno zahteva v 2. točki, to je, da se prepreči zaustavljanje že pričetih projektov. Ni pa pogoja, da mora biti projekt kadarkoli po oddaji vloge z dne 17. 8. 2009 tudi dejansko ustavljen, torej, da se mora v obdobju med 17. 8. 2008 in 30. 10. 2009 ali pa celo kasneje ustaviti in se ne sme več izvajati. Ker takega določila v razpisu ni, dejansko ustavitev projekta ni bistvena in tudi v razpisu ni navedeno, da se projekt na katerikoli točki mora zaustaviti. Namen razpisa je namreč „preprečevanje zaustavljanja“ in ne ponovni zagon že zaustavljenih projektov. Tožnik je v vlogi navedel, da je projekt trenutno ustavljen in da bo brez pomoči države projekt težko ali celo nemogoče zaključiti, tožena stranka pa je iz tega zaključila, da je iz njegove vloge razvidno, da bo brez pomoči države projekt zaključil z dnem 30. 9. 2009. Po tolmačenju tožene stranke bi torej v rubriki „zaključek izvajanja projekta“ katerikoli datum pomenil, da prijavitelj lahko projekt zaključi brez državne pomoči, edini pravilni podatek bi tako bil „nikoli“. Samo v tem primeru bi po stališču tožene stranke pomenilo, da je za izvajanje projekta potrebna in upravičena državna pomoč, saj bi v nasprotnem primeru prijavitelj lahko projekt izvedel do zaključka sam. Temu pa ni tako in tudi odobreni projekti niso imeli zapisanega takega ali podobnega datuma zaključka. Napačna je tudi interpretacija tožene stranke, da določilo o preprečevanju zaustavljanja pomeni, da je potrebno projekt izvajati tudi po 30. 10. 2009, saj naj bi odsotnost sofinanciranja ustavila projekt. Tožena stranka je v razpisu navedla 60-dnevni rok, v katerem naj bi bili znani rezultati in ta rok je potekel že pred 30. 10. 2009, točno dne 26. 10. 2009. Torej bi morali biti rezultati znani že pred 30. 10. 2009, kar bi pomenilo, da s pozitivnim sklepom ministrstva lahko projekt še zaključiš. To je dokazano tudi s tem, da je tožena stranka prve pogodbe za sofinanciranje začela podpisovati šele z dnem 20. 10. 2009, torej samo 10 dni pred rokom, ko naj bi bili zaključeni upravičeni stroški. Hkrati pa je tožena stranka sama ustvarila situacijo, ko je predvideni datum zaključka projekta nastopil že pred izdajo sklepa, s tem ko je sklep izdala prepozno glede na pogoje razpisa. Sam projekt se tako na ta datum seveda ni zaključil, saj bi se lahko le in izključno ob prejemu pozitivnega sklepa s strani tožene stranke, najkasneje do predvidenega roka. Dejansko financiranje lahko poteka šele po podpisu pogodbe, prav tako je v razpisu skrajni rok za vložitev zahtevka, dne 15. 11. 2009. Financiranje projektov bo potekalo v tem obdobju, s tem, da bodo morali projekti predhodno doseči enega od določenih rezultatov. To je namreč eksplicitna zahteva razpisa, da brez doseganja teh rezultatov financiranja sploh ne bo. Taka zahteva pa dejansko pomeni, da mora prijavitelj zaključiti projekt brez financiranja države, saj dobi stroške povrnjene šele na osnovi dokazil o zaključenem projektu. Tožena stranka pa je v svoji obrazložitvi navedla, da ravno dejstvo, da bo prijavitelj projekt zaključil sam, pomeni, da ni upravičen do pomoči. Tožnik zato predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, podrejeno pa, da njegovemu zahtevku ugodi. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse navedbe tožeče stranke, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja. V zvezi z navedbo tožnika, da je bil sklep izdan na osnovi pogojev, ki jih v predmetnem razpisu ni bilo in da so se pri oceni vloge upoštevali dodatni/novi pogoji, ki predhodno niso bili znani, tožena stranka odgovarja, da je bil predmet sklopa 1 javnega razpisa financiranje in sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov, s ciljem preprečitve zaustavljanja razvojno investicijskega projekta zaradi likvidnostnih težav. Navedbe tožnika zavrača in opozarja na točko 4.4. javnega razpisa in točko 1.7. razpisne dokumentacije o merilih in načinu izbora prejemnikov, da mora biti iz vloge prijavitelja razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisanim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije in skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa. V zvezi s tožbeno navedbo, da je tožena stranka pri izboru razvojno investicijskih projektov ravnala v neskladju z razpisnimi določili, tožena stranka odgovarja, da je tožnik v rubriki Zaključek izvajanja projekta sam navedel datum 30. 10. 2009, iz česar je tožena stranka ugotovila, da bi bil s pozitivnim sklepom projekt deležen finančne pomoči v času, ko je že zaključen, to pa bi bilo v nasprotju s ciljem razpisa. Pogoj za pridobitev pozitivnega sklepa ni bil, da se mora projekt po oddaji vloge prijavitelja ustaviti, da bi s pomočjo pridobljenih sredstev razpisa prijavitelj lahko ponovno nadaljeval z razvojno investicijskim projektom. Tožnik ni prikazal izvajanja projekta tudi po zaključku obdobja sofinanciranja, kar izkazuje, da se projekt zaključuje z datumom 30. 10. 2009. Tožena stranka ni omejevala ali pogojevala zaključek projekta, ker s to informacijo razpolaga samo izvajalec projekta sam, zato je vsak prijavitelj sam zapisal datum zaključka projekta, kot tudi sam podal opis projekta in načrt izvedbe. Argument tožnika v tožbi, da bi moral v vlogi kot datum zaključka projekta zapisati „nikoli“, v nobenem primeru ne bi ustrezal pogojem razpisa, saj projektov, ki ne bodo nikoli končani, tožena stranka ne podpira, ker je eno izmed vodil, ki loči projekt od redne dejavnosti v organizacijah, prav dejstvo, da ima projekt poznan začetek in konec izvajanja aktivnosti. Cilj javnega razpisa je bil preprečitev zaustavljanja razvojno investicijskih projektov, zato niso bili sofinancirani projekti, ki so se zaključili pred izdajo sklepa o sofinanciranju, kakor tudi tisti, ki so se zaustavili že pred izdajo sklepov o sofinanciranju, saj njihovega zaustavljanja ni mogoče preprečiti. Tožnik pa je navedel, da je njegov projekt zaustavljen. Razpis je določal, da mora prijavitelj do 15. 11. 2009 doseči enega izmed navedenih rezultatov, ki so tipični za razvojno raziskovalno aktivnost, vendar ne prejudicirajo zaključka projekta. Prijavitelj se je sam opredelil, katerega izmed rezultatov bo v okviru projekta dosegel do 15. 11. 2009. Vloge vseh prijaviteljev so bile obravnavane po načelu enakosti in v skladu s 4.4. točko javnega razpisa. Prav tako je iz primerjave med tabelo finančna konstrukcija za stroške na projektu, nastale od 1. 7. 2008 do oddaje vloge in tabelo finančna konstrukcija celotnega projekta do 30. 10. 2009, razbrati, da bo prijavitelj projekt končal do 30. 10. 2009 in v dokončanje projekta od oddaje vloge na razpis dodatno vložil finančna sredstva. Navedba prijavitelja na razpis je v neskladju s predhodnimi navedbami v vlogi na razpis, ko prijavitelj navaja, da projekt stoji zaradi likvidnostnih težav. Sofinanciranje v skladu s točko 4.2.1.3. javnega razpisa je bilo predvideno samo za tiste projekte, ki do 15. 11. 2009 izkažejo določen rezultat projekta, v konkretnem primeru naj bi bil to izdelan prototip. Doseženi rezultat razpisa je moral prijavitelj na razpis doseči z lastnimi sredstvi, sicer ni upravičen do sofinanciranja, kajti sofinanciralo se je samo 50 % stroškov projekta, ki so nastali v obdobju od 1. 7. 2008 do 30. 10. 2009, pri čemer tožena stranka ugotavlja, da rezultat projekta kljub navedbi tožnika, da bo do 15. 11. 2009 rezultat projekta nastal, tožnik tega ne bi mogel izkazati, saj po njegovih navedbah v vlogi projekt stoji. Ne glede na nasprotujoče si navedbe prijavitelja v vlogi na razpis, je komisija upoštevala navedbe tožnika, da bo razvojno investicijski projekt do 30. 10. 2009 zaključen, kar bi pomenilo, da tožena stranka sofinancira že zaključene razvojne investicijske projekte, to pa bi bilo v neskladju s ciljem razpisa. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep.

V pripravljalni vlogi tožeča stranka pojasnjuje, da je tožena stranka v razpisu navedla datum obveščanja o rezultatih projekta 26. 10. 2009, dejansko pa je obveščanje o razpisu potekalo precej kasneje, saj je tožnik prejel sklep dne 10. 11. 2009. Tožena stranka je z zamudo v razpisu določenega roka za obveščanje (26. 10. 2009) onemogočila zaključevanje projekta do 30. 10. 2009. Glede na to, da je tožena stranka v razpisnih pogojih izrecno navedla datum objave sklepov, je tožnik predvidel, da bo projekt lahko zaključil v predvidenem roku. Seveda pa je zamuda povzročila, da tožnik projekta zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel zaključiti. Ker tožena stranka navaja, da tožnik ni izkazal izvajanja projekta tudi po zaključku obdobja sofinanciranja, tožnik navaja, da je to pogoj, ki v razpisu ni bil naveden. Tožnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da je projekt trenutno ustavljen in ga ne bo mogoče izvajati brez sofinanciranja. Kljub temu je tožena stranka ocenila, da bo tožnik projekt vseeno zaključil, in to brez sofinanciranja, do roka 30. 10. 2009. Tožniku je zaradi neupravičeno zavrnjenega sofinanciranja nastala poslovna škoda, saj projekta ni mogel izvesti po načrtih. Poleg tega je tožnik v prijavi navedel, da bo do 15. 11. 2009 pripravil prototip, ki pa kot zadnji del prijave pomeni le neko razvojno stopnjo in ne dokončno končanje samega projekta.

V odgovoru na pripravljalno vlogo tožeče stranke tožena stranka pojasnjuje, da je bil rok 26. 10. 2009, določen v točki 8. „Obvestilo o izbiri javnega razpisa“ instrukcijski rok; to je rok, v katerem naj bi ministrstvi predvidoma obvestili vlagatelje o izbiri vlog, predvidoma v 60. dneh. Odpiranje vlog je bilo 26. 8. 2009. Strokovna komisija je svoje delo opravila do 30.10.2009, saj je morala ponovno pregledati vse vloge, ker je eno podjetje začelo stečajni postopek, za nekatera druga podjetja pa je ministrstvo prejelo obvestilo, da nimajo poravnanih obveznosti do države. Tožena stranka je torej morala instrukcijski rok podaljšati iz objektivnih razlogov, ki so nastali brez njene volje in brez možnosti njenega ukrepanja. Potencialni prijavitelji so imeli v času od objave javnega razpisa do oddaje zahteve vso možnost, da se seznanijo z vsebino javnega razpisa in projektov, ki ustrezajo pogojem iz javnega razpisa. Tožena stranka še navaja, da upravičenci niso dobili subvencij na dan prejema sklepa in četudi bi tožena stranka izdala sklepe do 26. 10. 2009, bi tožeča stranka zaključila s projektom pred podpisom pogodbe o sofinanciranju in ne bi bila upravičena do državne pomoči. Dalje tožena stranka zavrača vse očitke tožeče stranke glede pomanjkljivosti razpisa v zvezi z opredelitvijo projektov v povezavi z roki zaključka projekta oziroma zaustavitve razvojnih projektov. Razpis je bil pripravljen v skladu z usmeritvami Evropske unije in začasnim okvirom Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi in je bila državna pomoč namenjena podjetjem, ki imajo težave pri pridobivanju finančnih virov za izvajanje ukrepov. Tožena stranka je določila notifikacije upoštevala in prenesla v določila javnega razpisa. Sofinanciranje stroškov s strani države je bilo namenjeno izključno preprečitvi zaustavljanja razvojnih investicijskih projektov in v primeru, da je bil projekt že zaključen, ne potrebuje več državne pomoči. Datum začetka in zaključka projekta sta bila izvajalcem projekta znana, saj je morala tožeča stranka časovni potek projekta pripraviti že pred začetkom projekta. Tožeča stranka je datum zaključka projekta zapisala po svojih lastnih predvidevanjih in je to svoje predvidevanje o roku zaključka projekta potrdila tudi s finančno konstrukcijo stroškov. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavani zadevi je sklep tožene stranke, s katerim je bila tožnikova vloga na razpis za Sklop 1, ki zajema sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov, zavrnjena.

Predmet javnega razpisa za Sklop 1 je zajemal sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov, s ciljem, opredeljenim v 2. točki javnega razpisa, preprečiti zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov zaradi likvidnostnih težav. Za izpolnjevanje pogojev za Sklop 1 je moral prijavitelj, skladno s točko 4.2.1.1., dokazati, da izvaja razvojno investicijski projekt kot del svoje razvojne strategije, da je bil projekt pričet najkasneje v letu 2008 (stroški projekta so v letu 2008 že nastali) in da bo na projektu, pričetem v letu 2008, do 15. 11. 2009 dosegel enega izmed petih predvidenih rezultatov razvojno investicijskega projekta (prijavljeni patent ali inovacijo ali izdelani prototip ali zagon poskusne proizvodnje (nulta serija) ali prodajo razvitega produkta). Po razpisni točki 4.2.1.2. je moral prijavitelj izkazati likvidnostne težave, po točki 4.2.1.3. pa so se sofinancirali samo tisti upravičeni stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 31. 10. 2009 (torej bi odsotnost sofinanciranja teh stroškov z državno pomočjo zaustavila nadaljevanje razvoja projekta).

Ob upoštevanju zgoraj navedenih določil predmetnega javnega razpisa, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Tožena stranka je tako po mnenju sodišča pravilno ugotovila, da tožnikova vloga, v kateri je navedel, da se njegov začeti razvojno investicijski projekt zaključuje z dnem 30. 10. 2009 in ni prikazal izvajanja projekta tudi po zaključku obdobja sofinanciranja, temveč je v vlogi navedel celo, da bo v dokončanje projekta od oddaje vloge na razpis dodatno vložil finančna sredstva, ni skladna z opisanim ciljem javnega razpisa, saj njegov že začeti investicijski projekt, tudi po mnenja sodišča, na dan 30. 10. 2009 ni bil pred zaustavitvijo zaradi likvidnostnih težav, temveč je bil z navedenim dnem zaključen. Ker je po mnenju sodišča dejansko stanje glede odločilnega dejstva v obravnavanem primeru, da tožnikova vloga ni skladna z v 2. točki javnega razpisa opredeljenim ciljem javnega razpisa, bilo pravilno ugotovljeno, je tožena stranka po oceni sodišča pravilno postopala, ko je vlogo tožnika v (izbirnem) postopku zavrnila.

Sodišče zato vse tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Izpodbijani sklep je bil izdan v okviru razpisnih pogojev, skladno s točko 4.4. razpisa in točko 1.7. razpisne dokumentacije in torej ni prekoračil razpisnih pogojev. V razpisu datum zaključka projekta ni bil določen, temveč je ta datum zapisal tožnik sam, glede na svoja lastna predvidevanja. Sofinanciranje je bilo predvideno samo za tiste projekte, ki do 15. 11. 2009 izkažejo določen rezultat projekta. Tožnik je s tem v zvezi v svoji vlogi navedel, da njegov projekt stoji. Rok za izdajo obvestila o izbiri javnega razpisa je tudi po mnenju sodišča instrukcijski rok, zato izdaja obvestila o izbiri po poteku tega roka ni mogla vplivati na odločitev tožene stranke o stvari, ki je sicer po mnenju sodišča pravilna.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.