Jedro

Po 3. odstavku 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki se smiselno uporablja v tej zadevi, predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Prav na merila pa se nanašajo tožbeni ugovori, da pri odločanju o dodeljevanju štipendij ni bilo upoštevano, da je poklic zdravnika eden najbolj deficitarnih poklicev v naši državi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožniku ne odobri štipendija (1. točka izreka) in ugotovila, da stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je v skladu z določili Pravilnika o podeljevanju štipendij Občine Grosuplje (v nadaljevanju Pravilnik) v mesecu oktobru objavila javni razpis za pridobitev štipendij Občine Grosuplje. Metodologijo za določitev deležev posameznih štipendij je v skladu s 4. členom Pravilnika, na predlog Komisije za štipendiranje, določil župan. Na razpis je prispelo 40 pravočasnih in popolnih vlog, od tega 12 za dijaške štipendije, 24 za dodiplomske štipendije in 4 za podiplomske štipendije. Posebej so se ocenjevale vloge kandidatov podiplomskega študija, dodiplomskega družboslovnega študija, dodiplomskega naravoslovnega študija in srednješolcev. Komisija je vloge najprej pregledala z vidika ustreznosti s splošnimi pogoji razpisa, nato jih je ocenila še v skladu z razpisnimi merili. Štipendije je podelila 20 kandidatom, ki so prejeli največje število točk. Tožnikova vloga je bila ocenjena skupno z 91 točkami, kar ni zadoščalo za dodelitev štipendije.

Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila tožnikova kandidatura obravnavana v okviru razpisnega področja štipendij s področja naravoslovja, kjer je bilo odobreno šest štipendij, zavrnjene pa so bile štiri kandidature. Štipendije so prejeli štirje študenti medicine, študent arhitekture in študent Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Vsi so s povprečno oceno v preteklem študijskem letu v skladu s Pravilnikom prejeli več točk od tožnika, ki je za 25 doseženih točk na maturi prejel 90 točk. Prejemniki štipendij so tudi brez upoštevanja izvenšolskih dejavnosti vsi dosegli večje število točk od tožnika, ne glede na njihovo uveljavljanje. Kljub temu, da v razpisne obrazce ni vpisal izvenšolskih dejavnosti, je prvostopenjski organ upošteval še tožnikovo udeležbo na koncertu ... in mu tako dodelil skupno 91 točk. Najmanjše število točk, ki je še zadoščalo za dodelitev štipendije, je bilo 106. Ugotovil je tudi, da so bili tožniku v okviru javnega razpisa na voljo vsi relevantni podatki za prijavo na javni razpis.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in navaja, da so „vse tri prejete odločbe, katere kopije prilaga“ po njegovem mnenju nične in neveljavne, ker jih ni podpisala predsednica Komisije za dodelitev štipendij Občine Grosuplje ... Dvomi, da o pritožbah sploh kaj ve. Komisija in župan pri odločanju o dodeljevanju štipendij enostavno niso upoštevali ali pa so prezrli resnico in dejstvo, da je poklic zdravnika eden najbolj deficitarnih poklicev v državi, kar podrobneje obrazloži. Komisija in župan bi morala to upoštevati in študentom medicine dodeliti še najmanj 30 točk. Nerazumljivo in nelogično se mu zdi, da je komisija dodelila štipendijo za študij filozofije, družbenih ved in podobno, saj je teh poklicev v državi preveč. Vodstvo občine mu je preprečilo preslikati ali prepisati dokumentacijo v fizični ali elektronski obliki. Osebne podatke bi lahko mirno zbrisali in jih tudi ne zahteva. Meni, da je komisija zmotno presodila vse dokaze in dejstva, ki so bili priloženi, sprejela nepravilen sklep glede dejanskega stanja, ali pa je bila tudi metodologija določanja štipendij napačna in težko razumljiva. Predlaga razveljavitev predmetnih odločb z obnovo postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožnikove navedbe. Navaja, da so oba zapisnika Komisije za štipendiranje podpisale tako predsednica kot tudi preostali člani, kar kaže na to, da so bili vsi člani, skupaj s predsednico, ne samo seznanjeni z odločitvijo, ampak so tako odločitev tudi sprejeli. Predlog je bil posredovan upravi toženke, ki ga je nato tudi sprejela. O pritožbi je skladno s predpisi odločil župan. Toženka je podelila več štipendij, kot jih je predvidevala z javnim razpisom, od tega je bilo na področju naravoslovja podeljenih šest štipendij, štiri med njimi študentom medicinske fakultete. Glede na navedeno je neutemeljen očitek tožnika, da toženka ni upoštevala deficitarnosti poklica zdravnika. Glede pojma deficitarnosti poklicev pa toženka še posebej poudarja, da se to nanaša predvsem na dijake in ne študente. Štipendija, ki se podeljuje, je namenjena predvsem nadarjenim študentom, kar je razvidno iz 3. člena Pravilnika. Postopek ocenjevanja tožnika je potekal skladno z merili, ki jih določa Pravilnik. Dejstvo je, da so drugi kandidati dosegli večje število točk kot tožnik in jim je bila na tej podlagi štipendija tudi dodeljena. Neutemeljeno je pričakovati, da bo toženka štipendije podeljevala le študentom naravoslovnih ved, študente družboslovnih ved pa pri tem popolnoma izpustila. Takšno dejanje bi pomenilo diskriminacijo. Poudarja še, da je število štipendistov odvisno od finančnega stanja oziroma od razpoložljivih proračunskih sredstev toženke. Ta so planirana vnaprej, letni proračun pa potrdi Občinski svet. Zanika tudi navedbe tožnika, da mu je vodstvo toženke preprečilo prepisovati ali preslikati dokumentacijo v fizični ali elektronski obliki. Tožnik je najprej zahteval vpogled v razpisno dokumentacijo še pred zaključkom javnega razpisa o dodelitvi štipendij. Toženka mu je omogočila vpogled v skladu s predpisi, on pa te možnosti ni izkoristil. Napoten je bil tudi na uradno osebo, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja. Ko je bil postopek javnega razpisa dodelitve štipendij končan, je bila tožniku posredovana vsa zahtevana dokumentacija, skladno z določili Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Predlaga, da naslovno sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik v tožbi navaja, da jo vlaga v svojem imenu in v imenu svojih staršev. Ker ji ni priložil pooblastila, s katerim bi ga starša pooblastila za zastopanje v tem upravnem sporu, poleg tega tudi ni izkazal, da je oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (glede na določbo 3. odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se po določbi 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, po kateri je v postopku pred višjim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit), je sodišče štelo za tožnika v tem upravnem sporu zgolj njega. Tudi če bi izkazal, da sta ga starša pooblastila za vložitev tožbe in da izpolnjuje pogoje za zastopanje pred višjim sodiščem oziroma če bi jo vložila sama, pa je lahko po 1. odstavku 17. člena ZUS-1 tožnik samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz izpodbijanih odločb in upravnih spisov izhaja, da tožnikova starša takšnega statusa v upravnem postopku nista pridobila, zato glede na navedeno tudi ne bi mogla uspešno vložiti tožbe v tem upravnem sporu.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik v tožbi navaja, da izpodbija „vse tri prejete odločbe, katere kopije prilaga“, prilaga pa ji odločbi prvostopenjskega organa št. 603/1/0 z dne 1.12.2010 in drugostopenjskega organa št. 603-1/2010 z dne 17.12.2010. Sodišče je zato v v skladu z določbo 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločalo o zakonitosti odločbe prvostopenjskega organa št. 603-1/0 z dne 1.12.2010, ki je postala dokončna, ko je drugostopenjski organ zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo.

Izpodbijana odločitev je tudi po presoji sodišča pravilna in utemeljena na predpisih.

Postopek in merila za podeljevanje štipendije za nadarjene dijake in študente kot pomoč pri izobraževanju v javno veljavnih izobraževalnih programih so opredeljeni v Pravilniku o podeljevanju štipendij Občine Grosuplje (v nadaljevanju Pravilnik), metodologijo za določitev deleža štipendistov med dijaki in študenti med vrstami javno veljavnih izobraževalnih programov in med študijem doma in v tujini pa določi župan na predlog komisije za štipendije. Pri tem se upošteva deficitarnost poklicev na trgu delovne sile v občini in nasploh (4. člen Pravilnika). Navedeno se odrazi v številu razpisanih štipendij za posamezno področje izobraževanja, ki ga po 4. odstavku 8. člena določi župan na podlagi določil Pravilnika. Kako se upošteva deficitarnost poklicev, je razvidno iz 1. alinee 1. odstavka 3. člena Pravilnika, iz katere izhaja, da se štipendije lahko podelijo dijakom za šolanje na srednjih šolah v primeru, da gre za izobraževalne programe za pridobitev deficitarnih poklicev in nadarjenim dijakom. Navedeno pomeni, da je štipendija namenjena nadarjenim dijakom in dijakom, ki se izobražujejo za pridobitev deficitarnih poklicev. Za razliko od ostalih dijakov, ki morajo za izpolnitev pogojev za dodelitev štipendije doseči najmanj prav dober uspeh, lahko dijaki, ki se po podatkih Urada za delo Grosuplje in Obrtne zbornice Grosuplje izobražujejo za deficitarne poklice, za izpolnitev pogojev za dodelitev štipendije dosežejo najmanj dober uspeh. Da bi se deficitarnost poklicev posebej upoštevala tudi pri podelitvi štipendij za študente, na primer tako, da bi se študentom, ki se izobražujejo za deficitaren poklic, dodelile še dodatne točke, iz Pravilnika ne izhaja.

Kot izhaja iz besedila Javnega razpisa za pridobitev štipendije Občine Grosuplje za šolsko leto 2010/2011 (v nadaljevanju razpis), je župan za navedeno šolsko leto predvidel dodelitev 14 štipendij in sicer tri za dijake srednjih ter poklicnih in strokovnih šol, do 10 pa za študente dodiplomskega študija (5 z družboslovnih in 5 z naravoslovnih fakultet) ter eno za študente podiplomskega študija. Iz odločbe drugostopenjskega upravnega organa izhaja, da je bilo s področja, na katerem je kandiral tožnik (dodiplomskega študija s področja naravoslovja), podeljenih šest štipendij študentom, ki so po Pravilniku dosegli višje število točk kot tožnik. Število točk po Pravilniku odraža učni uspeh, povprečno oceno kandidata v preteklem študijskem letu, oziroma uspeh na maturi in dosežke na izvenšolskih dejavnostih. Le navedeno je po 5. členu Pravilnika kriterij za dodelitev štipendije, če je upravičencev več, kot je razpoložljivih sredstev, tako kot je bilo v obravnavanem primeru. Tožnik v tožbi teh dejstev ne prereka, pač pa smiselno prereka merila, ki so predvidela podelitev štipendij tudi študentom družboslovnih ved (filozofije, družbenih ved in podobno).

Po 3. odstavku 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki se smiselno uporablja v tej zadevi, predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Prav na merila pa se nanašajo tožbeni ugovori, da pri odločanju o dodeljevanju štipendij ni bilo upoštevano, da je poklic zdravnika eden najbolj deficitarnih poklicev v naši državi.

Glede na 13. člen Pravilnika, po katerem o podelitvi štipendij Občine Grosuplje na predlog komisije za štipendiranje odloči občinska uprava Občine Grosuplje, tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da so izpodbijane odločbe „nične in neveljavne“, ker jih ni podpisala predsednica komisije za dodelitev štipendij Občine Grosuplje ... Izpodbijano odločbo je izdala Občinska uprava Občine Grosuplje, ki je po navedeni določbi Pravilnika za to pristojen organ, tožnik pa ne navaja, še manj pa dokazuje, da bi prvostopenjski organ odločal brez predloga komisije za štipendije, niti to iz upravnega spisa ne izhaja.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Odločitev o tožbi zajema tudi odločitev o povrnitvi stroškov postopka, ki temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.