Jedro

Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Nenadnost in nepredvidljivost bolezni morata biti s strani zdravnika pisno potrjeni, da sta tudi preverljivi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je ugodeno zahtevku tožnic D. A. P. in D. P. zaradi motenja posesti. Tožencu je zaradi soposesti tožnic na poti parc. št. 288 in 289, obe k.o. J., naložena obveznost, da se na tem delu poti vzdrži posegov, ki presegajo ustavitev osebnega vozila, poltovornjaka ali viličarja za dlje časa, kot je potrebno za nalaganje oz. razlaganje tovora, odpravo okvare na vozilu ali vstopa oz. izstopa potnikov. Kar sta tožnici zahtevali več in drugače, ter kar sta zahtevala tožnika M.A. in M. P., je zavrnjeno. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje.

Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo zahtevek v celoti zavrnjen, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zatrjuje, da je bilo tožencu onemogočeno obravnavanje pred sodiščem, ker ga sodišče ni zaslišalo, kar je absolutna bistvena kršitev postopka. Toženec se predvidenega zaslišanja iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti, kar je izkazal z zdravniškim potrdilom, njegov pooblaščenec pa je predlagal, da se zaslišanje strank ne izvede. Zaradi te kršitve dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno, posledično pa je napačno uporabljeno tudi materialno pravo. Navaja, da ni jasno, in sodba ne vsebuje razlogov, zakaj je sodišče verjelo izpovedim tožnikov, ne pa izpovedim prič, ki jih je predlagala tožena stranka. O dogodku, ki se je zgodil 30.7.2010, sta T. Š. in K. Š. izpovedovala, da je toženec prelagal material in ni želel nikogar ovirati; N. in M.Š. pa, da se tožnica na prijazno prošnjo ni želela umakniti. Dogodek, ki se je godil 2.8.2010, je izzvala D. A. P., ki se je postavila pred toženčev avtomobil in se ni umaknila. O tem so izpovedovali K. Š., N. Š. in M. Š. Oba dogodka sta bila izzvana s strani tožnic, toženec pa ni ravnal protipravno. Če bi se v prvem dogodku tožnica umaknila, bi šel tovornjak lahko mimo. V drugem dogodku se tožnica ni umaknila in je tožencu prekipelo ter je poklical policijo. Stroškovnemu delu odločitve nasprotuje, ker meni, da je uspeh tožeče stranke manjši od polovice.

Pritožba ni utemeljena.

Zakoniti razlog, da je sodišče zaslišalo samo eno pravdno stranko (tožnike), ne pa tudi druge (toženca), je podan (2. odstavek 258. čl. ZPP). Zaslišanje toženca je bilo predvideno na naroku dne 9.12.2010, ki se ga toženec ni udeležil, niti izkazal razlogov, ki omogočajo preložitev naroka in s tem preložitev izvedbe predvidenega pravdnega dejanja. Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek z naroka (2. odstavek 115. čl. ZPP). Iz zdravniškega potrdila, ki ga je toženec predložil (dokaz B3), ni razvidno, da mu udeležbo na naroku preprečuje nenadna in nepredvidljiva bolezen. Zdravniško potrdilo je bilo sicer izdano en dan pred narokom, vendar iz tega dejstva na nenadnost bolezni ni mogoče sklepati. Nenadnost in nepredvidljivost bolezni morata biti s strani zdravnika pisno potrjeni, da sta tudi preverljivi (80.a. čl. in 81. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Že prvostopenjsko sodišče opozarja na pravilnik in obrazec, ki je predpisan za izkazovanje odsotnosti iz zdravstvenih razlogov. Naslov pravilnika in številko uradnega lista, v katerem je objavljen, navaja prvostopenjsko sodišče. Toženec je torej sam onemogočil izvedbo dokaza z njegovim zaslišanjem, zato se na absolutno bistveno kršitev postopka neutemeljeno sklicuje.

Dokazno oceno pa pritožba graja s trditvijo, da sklep ni oprt na izpovedi po toženi stranki predlaganih prič, katerih izpovedi so verodostojne, vendar povsem drugačne od izpovedi tožnikov, na katere se sklep opira. Pritožba citira nekatere izjave prič, ostale dokaze pa popolnoma zanemari in ne upošteva z 8. čl. ZPP predpisane metode, ki jo mora pri ugotavljanju dejstev upoštevati sodišče. Dejstva morajo biti ugotovljena na podlagi vestne in skrbne dokazne presoje vsakega dokaza in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka. Prvostopenjsko sodišče je tem metodološkim napotkom dosledno sledilo. Razumljivo, logično in prepričljivo je izključilo možnost, da bi v primeru obeh motilnih ravnanj toženec vozil, nakladal, obračal, kar sicer povsem zakonito dela na zemljišču, ki je v lasti njegovih staršev, tožniki pa ga uporabljajo kot pot. Izpovedbam T. Ž., K. Š., N. Š. in M. Š. nasprotujejo fotografije. Prvostopenjsko sodišče logično in razumljivo argumentira, katere od fotografij izključujejo, da bi se dogodek odvijal tako, kot so izpovedovale te priče. Nobenih razlogov za dvom v pravilnost rezultata dokazne ocene ni. Upoštevajoč, da lastnika parc. št. 288 in 289 k.o. J. nasprotujeta prometu po poti, ki poteka čez njuno zemljišče (dopis z dne 28.7.2010 – dokaz A20, izpovedbi M. Š. in N. Š.), toženec pa s tem soglaša, je nelogična pritožbena trditev, da je razlog za obravnavana zapleta šikano ravnanje, ki ga tožnicama pripisuje toženec, ne pove pa, zakaj naj bi ga tožnici šikanirali.

Neutemeljeno pritožba graja tudi stroškovni del odločitve. Tožnika z zahtevkom nista uspela, zato bi bila tožencu dolžna povrniti stroške, ki se nanašajo na njun del zahtevka. Ker sta bila zahtevka tožnikov identična z zahtevkoma tožnic, ki sta z zahtevkoma v pretežni meri uspeli, in ker se je toženec upiral vsem zahtevkom hkrati, z obrambo pred zahtevki obeh tožnikov posebni stroški niso nastali. Uspeh tožnic je pretežen, saj je sodišče med več parcelnimi številkami določilo dve, na katerih je bilo motenje izvršeno in preoblikovalo zahtevek tako, da je izpustilo ugotovitveni del. Z zavrnjenim delom zahtevka obeh tožnic posebni stroški niso nastali. Navedene okoliščine ne terjajo spremembe stroškovnega dela odločitve, vsaj v toženčevo korist ne.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena.