Jedro

Sodišče prve stopnje je v skladu z navodilom iz petega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevalo edino trditev, ki jo je tožeča stranka postavila (blokado računa), hkrati pa je presodilo tudi priložene listine, ki ne izkazujejo tako slabega stanja, da tožeča stranka ne bi zmogla plačila sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 20.1.2017 za oprostitev in za odložitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 6.12.2016. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma odložitev njenega plačila je tožeča stranka navedla zgolj to, da zaradi blokiranega računa ne more plačati sodne takse, saj nima zadostnih sredstev. Sodišče prve stopnje je po vpogledu priloženih listin – obrazca ZST-1 ter bilance stanja in izkaza uspeha ob ugotovitvi, da sodna taksa znaša le 138,00 EUR, ugotovilo, da priložene listine ne izkazujejo, da tožeča stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ima namreč kratkoročne terjatve (171.898,00 EUR) in denarna sredstva 137,00 EUR, glede nezmožnosti unovčenja teh sredstev pa v predlogu ni ničesar pojasnila, blokiran račun pa za ugoditev predlogu ni dovolj. Pri tem iz izkaza poslovnega izida za preteklo leto izhaja, da je poslovala z bilančnim dobičkom in so ji zrastli prihodki od prodaje.

5. Za oprostitev ali odložitev plačila sodnih taks mora pravdna stranka – pravna oseba – dokazati, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Na predlagatelju je tako trditveno in dokazno breme, da ne zmore plačati sodne takse, vsaj ne takoj. Edino, kar je tožeča stranka v zvezi s tem navedla, je, da ima blokiran transakcijski račun. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je taka trditvena podlaga premalo za ugoditev predlogu. Dejstva, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi – da terjatve niso izterljive, taksa ni prednostna terjatev in da si denarja ne more izposoditi, ker ni plačilno sposobna – predstavljajo pritožbene novote, ki jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, višje sodišče pa jih ne sme (337. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP), saj tožeča stranka ni navedla opravičljivih razlogov, zakaj teh trditev ni postavila pravočasno. Sodišče prve stopnje je v skladu z navodilom iz petega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevalo edino trditev, ki jo je tožeča stranka postavila (blokado računa), hkrati pa je presodilo tudi priložene listine, ki ne izkazujejo tako slabega stanja, da tožeča stranka ne bi zmogla plačila sodne takse.

6. Glede na (edino) trditev v predlogu in predložene listine je tako odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).