Jedro

Pritožba izpodbijanemu sklepu ne očita, da na podlagi tistih listin, ki so bile osnova za njegov vpis, ne bi smel biti opravljen izpodbijani vpis, pa tudi ne, da niso bile predložene vse listine za takšen vpis, ali da listine niso bile izdane s strani organov oziroma oseb, ki jih v skladu z zakonom lahko izdajo.

Obravnavana pritožba izpodbijanemu sklepu namreč očita, da vsebina listine, tj. izjava likvidacijskega upravitelja, ni resnična, ker niso v celoti poravnane vse obveznosti družbe. To pa ne more biti predmet materialnopravnega preizkusa iz 34. člena ZSReg.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim registrskim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se na predlog likvidacijskega upravitelja po drugem odstavku 418. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) iz sodnega registra izbriše subjekt vpisa, in da se poslovne knjige, knjigovodska dokumentacija in dokumentacija o likvidacijskem postopku hranijo na naslovu: I.P..

Zoper ta sklep je pritožbo vložila K. d.o.o. - v likvidaciji in zatrjevala ter dokazovala, da je upnica subjekta vpisa, ker njene terjatve (za eno izmed njiju odgovarja kot solidarni porok leasingojemalca, ki je medtem prenehal obstajati), ki so po dveh leasing pogodbah že zapadle, niso bile v celoti poravnane. Likvidacijski upravitelj za te terjatve tudi ni zagotovil ustreznega zavarovanja, čeprav je zanje vedel ali bi moral vedeti, saj je vlagatelj pritožbe dne 24.11.2010 na subjekt vpisa naslovil dopis, v katerem ga je pozval za poravnavo dolga v skupni višini 1.644.871,17 EUR. Poleg tega je bil likvidacijski upravitelj I.P. pred tem zakoniti zastopnik subjekta vpisa in njegov edini družbenik ter je obe pogodbi za subjekt vpisa tudi sklepal. Z izpodbijanim sklepom je bila prizadeta upnikova pravica in njegov interes izterjati terjatve iz teh pogodb. Če bo postal izpodbijani sklep pravnomočen in subjekt vpisa dokončno izbrisan iz sodnega registra, bi ostale terjatve neporavnane, izgubil pa bi tudi možnost uveljavljati njihovo plačilo. Poleg tega so v listinah, ki so bile podlaga za izpodbijani sklep, navedeni neresnični podatki, da je iz poslovnih listin družbe razvidno, da naj ne bi imela neporavnanih obveznosti, in da zato družba nima upnikov. To je razlog za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa in za uveljavljanje ničnosti navedenih sklepov. Če bo postal izpodbijani sklep pravnomočen, bo prizadeta njegova pravica za uveljavljanje te ničnosti. Sodišče je dejansko stanje ugotovilo nepopolno in napačno le na podlagi sklepa likvidacijskega upravitelja, posledično je napačno uporabilo materialno pravo.

V tej registrski zadevi je za odločanje o pritožbi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 877/2015, z dne 25.3.2015, pristojno Višje sodišče v Kopru.

Pritožba ni utemeljena.

Redno prenehanje družbe in postopek likvidacije je urejen v 9. oddelku 4. poglavja ZGD-1, kjer je poleg načela, da se prostovoljna likvidacija lahko izvede le pri družbi, ki je s svojim premoženjem lahko poplačala vse upniške terjatve(1), določeno, da mora likvidacijski upravitelj pripraviti pisno poročilo o poteku likvidacije in predlog za razdelitev premoženja (415. člen ZGD-1) in ga po tem, ko je sprejet na skupščini (416. člen ZGD-1) in po tem, ko je razdeljeno tudi preostalo premoženje med delničarje (418. člen ZGD-1), izročiti registrskemu organu (skupaj s sklepom skupščine o razdelitvi premoženja in svojo izjavo, da je vse premoženje razdeljeno v skladu s sklepom o razdelitvi) ter predlagati izbris družbe iz sodnega registra (drugi odstavek 418. člena ZGD-1). S tem predlogom mora likvidacijski upravitelj zahtevati, da se v sodni register vpiše izbris družbe zaradi zaključka likvidacije in podatke o tem, pri kom se hranijo poslovne knjige, knjigovodska dokumentacija in dokumentacijo o likvidacijskem postopku (prvi odstavek 30. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, v nadaljevanju: Uredba). Priložiti pa mu mora na skupščini sprejeto poročilo o poteku likvidacijskega postopka, sklep skupščine o razdelitvi premoženja in svojo izjavo, da je premoženje razdeljeno v skladu s sklepom skupščine (drugi odstavek 30. člena Uredbe).

Ko registrsko sodišče odloča o vpisu zaključka redne likvidacije v sodni register, mora v okviru ugotavljanja materialnih procesnih predpostavk v skladu s prvim odstavkom 34. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) ugotoviti, ali izhaja iz listin, ki so priložene predlogu, utemeljenost zahtevka za vpis; ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini; ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Pri tem vpisu torej preverja obstoj predpostavk, navedenih v predhodnem odstavku te obrazložitve.

Pritožba izpodbijanemu sklepu ne očita, da na podlagi tistih listin, ki so bile osnova za njegov vpis, ne bi smel biti opravljen izpodbijani vpis, pa tudi ne, da niso bile predložene vse listine za takšen vpis, ali da listine niso bile izdane s strani organov oziroma oseb, ki jih v skladu z zakonom lahko izdajo. Teh kršitev ni ugotovilo niti pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa, ki ga je opravilo v skladu s 350. členom ZPP in v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Obravnavana pritožba izpodbijanemu sklepu namreč očita, da vsebina listine, tj. izjava likvidacijskega upravitelja, ni resnična, ker niso v celoti poravnane vse obveznosti družbe. To pa ne more biti predmet materialnopravnega preizkusa iz 34. člena ZSReg.

Upnika tako ob neresnični ali netočni izjavi likvidacijskega upravitelja registrsko sodišče ne more zaščititi. Je pa za njegovo zaščito zakonodajalec v zgoraj navedenem poglavju ZGD-1 predvidel vrsto ukrepov in institutov, na primer, da mora biti sklep o začetku postopka likvidacije vpisan v sodni register, da mora ta sklep (med drugim) vsebovati rok za prijavo terjatev upnikov, ki ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa (prvi odstavek 405. člena ZGD-1), da mora preteči vsaj 6 mesecev od tega vpisa, preden se lahko premoženje razdeli med delničarje (421. člen ZGD-1), da mora likvidacijski upravitelj dati posebno izjavo o tem, da bo vestno in pošteno opravljal vse naloge v zvezi z likvidacijo (410. člen ZGD-1), da mora likvidacijski upravitelj zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, pa tudi tistih terjatev, ki so mu znane in jih upnik ni prijavil (drugi odstavek 421. člena ZGD-1), da morajo biti vse poslovne knjige in tudi dokumentacija o likvidacijskem postopku shranjene, in da mora biti objavljeno, kje to je (424. člen ZGD-1). Predvsem pa je določil odškodninsko odgovornost likvidacijskega upravitelja za škodo, ki jo slednji povzroči med likvidacijskim postopkom upniku, in sicer do petkratnega plačila, ki ga je prejel za svoje delo. Če to ne zadošča za poplačilo škode, pa še solidarno odgovornost vseh delničarjev do višine izplačanih deležev iz likvidacijske mase (drugi odstavek 419. člena ZGD-1).

Pritožnik, ki zatrjuje, da je upnik subjekta vpisa, torej ne more uspešno izpodbijati sklepa o izbrisu subjekta iz sodnega registra zaradi opravljene likvidacije, saj je sklep prestal preverjanje materialnih predpostavk iz 34. člena ZSReg. Ima pa navkljub temu po opravljenem izbrisu družbe lahko, če bo izkazal, da je upnik, in da je bila likvidacijskemu upravitelju njegova terjatev(2) znana, ali bi mu morala biti znana, pravico zahtevati povrnitev škode od likvidacijskega upravitelja.

Na podlagi zgoraj navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).

op. št. 1: če na podlagi prijavljenih terjatev likvidacijski upravitelj ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev, mora predlagati začetek stečajnega postopka (414. člen ZGD-1) op. št. 2: katere v roku iz sklepa o likvidaciji ni prijavil, in za katero v času trajanja likvidacijskega postopka tudi ni začel postopka za njeno uveljavitev