Up-100/98

11. 7. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. 7. 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 915/97 z dne 20. 11. 1997 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki št. I I 909/95 z dne 17. 7. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka zoper sklep o izvršbi, ker je menilo, da obnova postopka zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dopustna. Višje sodišče je sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Ustavni pritožnik je kot glavni obnovitveni razlog navajal, da je izvršilno sodišče dolžnika A. A. (stanujočega na Z. 12 C) samovoljno spremenilo v dolžnika z imenom A. A. A. (na istem naslovu), kar naj bi predstavljalo kršitev predpisov o osebnem imenu. Glede na to, da sodišči prve in druge stopnje predlogu za obnovo postopka nista ugodili, sta po mnenju pritožnika kršili pravico do pravnega sredstva (iz 25. člena Ustave), pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (iz 34. člena Ustave), pravico do varstva osebnih podatkov (iz 38. člena Ustave).

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijana sklepa ni uspel, še ne pomeni kršitve pravice do pravnega sredstva (iz 25. člena Ustave), pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (iz 34. člena Ustave), pravice do varstva osebnih podatkov (iz 38. člena Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati.

3.Zavrženje predloga za obnovo postopka zoper pravnomočno odločbo, izdano v izvršilnem postopku iz razloga, ker zakon obnove v tem postopku ne dovoljuje, ne predstavlja zanikanje pravice do pravnega sredstva zoper sklep o izvršbi, saj je imel ustavni pritožnik zoper sklep o izvršbi možnost vložiti ugovor (in s tem sprožiti pravdo), kar je, kot izhaja iz sodnega spisa, tudi storil.

4.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je navedeni sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata

dr. Lojze Ude