Jedro

Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo je tožnica dne 3. 11. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da so ji bile na podlagi narodnostne diskriminacije kršene človekove pravice iz 14., 22., 33. in prvega odstavka 15. člena Ustave RS. Nadalje navaja, da zaradi nezakonitega obravnavanja, kršitev prej navedenih členov ustave, Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter neusklajenosti predpisov in upravnosodne prakse s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ni bila upravičena do vračila protipravno brez odškodnine nacionaliziranega premoženja, vrednega najmanj 100.000,00 EUR, kar je razvidno iz podatkov v denacionalizacijskem spisu.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 31. 3. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 16. 6. 2008, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil tožničino zahtevo za denacionalizacijo premoženja A.A. in B.B., ob podržavljenju vpisanega v vl. št. ... k.o...., ker je ugotovil, da B.B. in njegova pravna naslednica C.C. ne izpolnjujeta pogojev o državljanstvu iz prvega odstavka 9. člena oziroma 12. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revidentka ne izkazuje. Ker torej ni izkazano, da bi šlo za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, revizija po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa upravičenca v smislu prvega odstavka 9. člena oziroma 12. člena ZDen, torej izpolnjevanje pogoja državljanstva in s tem povezanih zatrjevanih kršitev Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in človekovih pravic, zlasti diskriminacije na podlagi narodnosti in državljanstva. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve. Zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče je vrhovno sodišče sprejelo v številnih zadevah (na primer: I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, zato po presoji vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovolitev revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po presoji vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka s sklicevanjem na vrednost nepremičnine ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije, saj bi upoštevajoč, da gre pri denacionalizaciji le za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, morala navesti, katere konkretne posledice lahko zanjo nastanejo zaradi zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka. Šele tako bi sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na to, da revidentka ni izkazala pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.