Jedro

Če si pritožnik z vloženo pritožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, zanjo nima pravnega interesa. Takšna pritožba se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 352-47/2016-67 z dne 6. 11. 2017, s katero je omenjeni organ dovolil razlastitveni upravičenki Mestni občini Ljubljana izvedbo postopka parcelacije na tam naštetih zemljiščih v k. o. M., ki so v lasti razlastitvenega zavezanca P., d. o. o. - v stečaju. V sklepu sodišče pojasnjuje, da tožnik ni ne razlastitveni zavezanec ne razlastitveni upravičenec ter da v tožbi ne navaja, kateri materialni predpis varuje njegov interes za sodelovanje v obravnavanem postopku. Iz tožbe ni razvidno, da bi bilo z izpodbijano odločbo poseženo v njegove pravice. Poudarja, da mu je Vrhovno sodišče v sklepu I Up 194/2017 z dne 6. 9. 2017 že pojasnilo, da okoliščina, da o uvedbi postopka razlastitve še ni pravnomočno odločeno, ni ovira za vodenje postopka in izdajo odločbe o razlastitvi. Toliko manj je to ovira za izdajo odločbe, s katero je upravni organ dovolil zgolj izvedbo pripravljalnih del. Ker tožnik ni izkazal, da izpodbijana odločba posega v njegov pravni interes, jo je bilo treba zavreči. 2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper omenjeni sklep vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka upravnega spora. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

3. Tožena stranka in razlastitveni zavezanec na pritožbo nista odgovorila, medtem ko je razlastitvena upravičenka v odgovoru opozorila, da je upravno sodišče s sodbo I U 257/2018 z dne 5. 6. 2018 ugodilo tožbi razlastitvenega zavezanca, ki jo je vložil zoper isto odločbo kot pritožnik v tej zadevi (torej zoper odločbo o dovolitvi izvedbe postopka parcelacije z dne 6. 11. 2017), to odločbo odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. Pritožnik zato nima več pravnega interesa ne za pritožbo niti za odločanje o tožbi.

4. Omenjeni odgovor je bil vročen pritožnikovemu pooblaščencu, ki ni podal nadaljnjih navedb.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali obstaja strankin pravni interes za postopek. Pravni interes se kaže v tem, da bi morebitni uspeh s pravnim sredstvom pomenil določeno pravno korist za stranko oziroma izboljšanje njenega pravnega položaja. V konkretnem primeru bi se izboljšanje tega položaja kazalo, če bi rezultat pritožbenega odločanja privedel do vsebinske obravnave pritožnikove tožbe, za katero se zavzema, in v njej predlagane odprave sporne odločbe o dovolitvi izvedbe postopka parcelacije nepremičnin razlastitvenega zavezanca.

7. Vrhovno sodišče je informacijo iz odgovora na pritožbo razlastitvenega zavezanca, da je bila omenjena odločba št. 352-47/2016/67 z dne 6. 11. 2017 že odpravljena v drugem upravnem sporu s sodbo I U 257/2018 z dne 5. 6. 2018, dodatno preverilo v vpisniku sodišča prve stopnje in ugotovilo, da je omenjena sodba tudi že pravnomočna. To pa pomeni, da tudi če bi pritožnik uspel s pritožbo in bi bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, sodišče prve stopnje njegove tožbe v ponovljenem postopku vsebinsko ne bi obravnavalo. Z odpravo izpodbijane odločbe so namreč prenehali njeni učinki oziroma pravne posledice, ki so iz nje izvirale, in s tem vpliv na pritožnikov pravni položaj. Zaradi tega bi moralo sodišče prve stopnje pritožnikovo tožbo v ponovljenem postopku zavreči. 8. Po navedenem pritožnik nima več pravnega interesa niti za pritožbo, saj z njo ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo (prvi in četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).