Jedro

Gre za postopek o individualnem delovnem sporu premoženjske narave in podana je stvarna pristojnost delovnega sodišča. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dne 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Za postopek o pritožbi z dne 21. 9. 2015 zoper sklep z dne 10. 9. 2015 je nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožeča stranka ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 10. 9. 2015 takse ni plačala, je sodišče utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse z dne 28. 9. 2015.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 28. 9. 2015. 2. Zoper navedeni sklep vlaga tožena stranka pravočasno pritožbo z obrazložitvijo, da sklep nima materialnopravne podlage v zakonu, zato nima pravnega učinka. Meni, da ne gre za posebno pritožbo na podlagi zakona, ki ni določena, zaradi česar je takse prosta in se šteje, da je sodišče takso napačno odmerilo. Navaja, da izplačilo plače, stroškov prevoza in prehrane, regresa za letni dopust in odpravnine (pcto. 8.064,99 EUR s pp) ni individualni delovni spor na podlagi zakona, kar pomeni, da tožba nima materialno pravne podlage v pogodbi o zaposlitvi, kolektivni pogodbi in Zakonu o delovnih razmerjih, zato na tožbo ni mogoče odgovoriti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. V konkretnem primeru gre za postopek o individualnem delovnem sporu premoženjske narave in sicer tožeča stranka s tožbo z dne 26. 3. 2015 od tožene stranke zahteva izplačilo premalo izplačanih plač, stroškov prevoza in prehrane, regresov za letni dopust in odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Podana je stvarna pristojnost delovnega sodišča (tč. 1b 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 2/2004 s sprem.), zato je zmotna pritožbena navedba, da ne gre za individualni delovni spor.

6. Z začetkom veljavnosti ZST-1B (Ur. l. RS, št. 63/2013) so bile z dne 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2).

7. Če Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008) ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Tako je na podlagi citiranega določila za postopek o pritožbi z dne 21. 9. 2015 zoper sklep z dne 10. 9. 2015 nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožeča stranka ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 10. 9. 2015 takse ni plačala, je sodišče utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse z dne 28. 9. 2015. Sodno takso za pritožbo v znesku 33,00 EUR je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo v skladu s taksno tarifo po tarifni številki 30010 ZST-1 (za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste) v višini 33,00 EUR. Tako je neutemeljena pritožbena navedba, da takse za posebno pritožbo ni dolžna plačati.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).