Jedro

S sklenitvijo zavarovalne pogodbe je tožnik pristal na zavarovalne pogoje tožene stranke, vključno z razlogi, zaradi katerih pride do izgube zavarovalnih pravic.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovilo je, da je tožnik izgubil zavarovalne pravice iz zavarovanja avtomobilskega kaska, ker je bil v času nesreče pod vplivom alkohola.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožnika takoj po nesreči pregledal zdravnik in ugotovil, da je trezen. Ni pomembno, ali je bil v kritičnem času prišteven ali ne in ali je zaradi tega dopustil preizkus alkoholiziranosti ali ne.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se pri ugotavljanju dejstva, ali je bil tožnik v času nesreče pod vplivom alkohola, ni zadovoljilo le s tožnikovo izjavo, s katero je ta to priznal (zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti po izdihanem zraku z dne 31.3.1992), pač pa je o tem izvedlo še druge dokaze. Preverilo je tožnikovo navedbo, da je izjavo podpisal tedaj, ko zaradi poškodb in pretresa po nesreči ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj. Ugotovilo je, tudi na podlagi izvedeniškega mnenja dr. L. in pričevanja dr. Z., da ta tožnikova navedba ni točna in da v njegovem razumskem ukrepanju in orientaciji po nesreči ni bilo motenj. Po analizi vseh izvedenih dokazov je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik v času nesreče pod vplivom alkohola in da je zato izgubil zavarovalne pravice (2. točka 10.čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/1 NM). Gre za ugotovitev dejanskih okoliščin na podlagi ocene izvedenih dokazov. Ta ocena upošteva tudi pričevanja zdravnika dr. Z., na katero se sklicuje tožnik v reviziji. Prvostopno oceno dokazov je v celoti potrdilo sodišče druge stopnje.

Iz navedenega izhaja, da sta obe sodišči ravnali pravilno, ko sta ugotavljali dejstva, ki so glede na 10. člen Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/1 NM v zvezi z zavarovalno polico št. 03 No 005593 z dne 30.3.1992, odločilna za tožnikove pravice za kritje škode na njegovem avtomobilu na podlagi zavarovanja avtomobilskega kaska. S sklenitvijo zavarovalne pogodbe je tožnik pristal na zavarovalne pogoje tožene stranke, vključno z razlogi, zaradi katerih pride do izgube zavarovalnih pravic. Sodišči prve in druge stopnje sta odločili v tem sporu na podlagi določb zavarovalne pogodbe in zavarovalnih pogojev, s katerima sta stranki določili medsebojne pravice in obveznosti. Te so določene v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih, ki dopušča pogodbeno izključitev obveznosti zavarovalnice v posameznih primerih (1. odst. 929.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).

Revizijsko sklicevanje na to, da tožnik ob nesreči ni bil vinjen in da je to ugotovil zdravnik dr. Z., se nanaša na dejansko stanje.

Sodišči prve in druge stopnje sta izrečno ocenili tudi pričevanja dr. Z. in ga upoštevali pri oceni dokazov, sta pa na podlagi drugih dokazov ugotovili, da so podani razlogi za izključitev odgovornosti tožene stranke po drugi tč. 10.čl. splošnih pogojev tožene stranke za kasko zavarovanje. Revizijsko sodišče ne more spreminjati dokazne ocene sodišč prve in druge stopnje (3. odst. 385.čl. zakona o pravdnem postopku -ZPP). Zato ne more upoštevati revizijskih navedb, ki se nanašajo na dejansko stanje.

Sodbi prve in druge stopnje temeljita na pravilni uporabi materialnega prava. Zato uveljavljani revizijski razlog ni podan. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).