Jedro

Pri izdaji izpodbijane odločbe je bila uporabljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, ki je v veljavi od 24. 10. 2009, kar je napačno glede na to, da se je predmetni postopek začel že v letu 2008, in bi torej morali biti uporabljeni predpisi, veljavni pred spremembo omenjene uredbe.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Slovenska Bistrica, št. 351-259/2008/19 z dne 9. 1. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ tožnici naložil plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora v znesku 1.563,49 €. Hkrati je bilo odločeno, da mora nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora plačati tudi družba A. d.o.o., ta pa v znesku 570,24 €. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopni organ od Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, Inšpekcijska pisarna Slovenska Bistrica prejel pravnomočno odločbo št. 06122-856/2008/6-5207 z dne 9. 5. 2008, s katero je bilo tožnici in družbi A. d.o.o. naloženo, da ustavita gradnjo zidanega prizidka na zahodni strani obstoječe stanovanjske hiše na parc. št. 1336/96 in 381 k.o. …, ki ga je v letu 1980 brez gradbenega dovoljenja pričela graditi pokojna B. Prvostopni organ ugotavlja, da sta tožnica in družba A. d.o.o. lastnika zemljišča, na katerem je zgrajen predmetni prizidek k obstoječi stanovanjski hiši brez gradbenega dovoljenja in zato dolžna v skladu s 157. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Upravni organ je napravil izračun posebej za gospodarsko družbo A. d.o.o. in posebej za tožnico. Glede tožnice je ugotovil, da gre za nedovoljeno gradnjo na nezazidljivem območju, in zato na tej podlagi odmeril 160 točk, glede izrabe kapacitete in vpliva etažne lastnine je odmeril 30 točk ter za vrsto in stopnjo varovanja (kmetijsko zemljišče, manj primerno za kmetijsko obdelavo in vodne vire) skupaj 100 točk. Pri izračunu nadomestila za tožnico je upošteval obseg 40,50 m2, to je površino nedovoljenega posega glede na lastništvo na predmetnih parcelah. Upoštevajoč tudi vse ostale kriterije, je prvostopni organ izračunal, da je tožnica dolžna plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v višini 1.563,49 €. Drugostopni organ še dodaja, da je pri odločitvi pomembno predvsem zemljiškoknjižno stanje tega zemljišča. Ko pride do prenosa lastninske pravice na tem zemljišču, novi lastnik s prenosom lastninske pravice prevzame tudi vso odgovornost za nelegalno zgrajene objekte. Lastništvo na predmetni nepremični je ugotovljeno z vpogledom v zemljiško knjigo.

Tožnica se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, pa je z odločbo št. 35113-10/2012-4 MŠ njeno pritožbo zavrnilo. Glede na to, da je bilo tožnici z odločbo gradbene inšpektorice naloženo, da ustavi predmetno gradnjo in vzpostavi zemljišče v prvotno stanje, je s tem na podlagi prvega odstavka 157. člena ZGO-1 podana tudi materialnopravna podlaga, po kateri mora tožnica plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Glede višine nadomestila je prvostopni organ vezan na Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (v nadaljevanju: Uredba). Tudi po presoji drugostopnega organa je prvostopni organ navedeni predpis pravilno uporabil. Tožeča stranka v vloženi tožbi izpodbija takšno odločitev in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. V tožbi navaja, da je predmetni prizidek zgradila njena mama. Odločba inšpektorja, s katero ji je bila naložena odstranitev objekta, je bila izdana dne 9. 5. 2008. Navaja, da je v letu 2008 znesek nadomestila za degradacijo in uzurpacijo zemljišča znašal 396,00 €, zato je sedanji bistveno višji znesek, naložen z odločbo z dne 9. 1. 2012 na škodo tožeče stranke. Tožeča stranka bi morala upoštevati kriterije v skladu z Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 33/2003). Pri tem pa zatrjuje še, da je tudi izračun površine obsega nedovoljenega posega napačen. Tožeča stranka še dodaja, da se nedovoljen poseg ne tiče tožeče stranke, saj je le-tega izvršila družba A. d.o.o..

Tožba je utemeljena.

Materialno pravna podlaga za izdano odločbo je 157. člen ZGO-1. Ta v prvem odstavku določa, da je investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt (drugi odstavek). Kriterije za izračun višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z uredbo določi Vlada Republike Slovenije (tretji odstavek). Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb 152. do vključno 155. člena tega zakona (peti odstavek).

V obravnavanem primeru je bila odločba o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora v skladu s petim odstavkom 157. člena ZGO-1 pravilno izdana po prejemu odločbe gradbenega inšpektorja, izdane na podlagi 152. člena ZGO-1, ki določa ukrepe pri nelegalni gradnji, to je gradnji brez predpisanega gradbenega dovoljenja. Tožnica ne ugovarja dejstvu, da je lastnica zemljišča, na katerem stoji predmetna nedovoljena gradnja, zato je v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžna plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Tožba pa je utemeljena v tistem delu, v katerem očita napačno uporabo Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, objavljena v Uradnem listu RS št. 79/2009, ki je v veljavi od 24. 10. 2009, v 10. členu določa, da se postopki odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, končajo po določbah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, objavljene v Uradnem listu RS, št. 33/2003. Pri izdaji izpodbijane odločbe je bila uporabljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, Uradni list RS, št. 79/2009, ki je v veljavi od 24. 10. 2009, kar je napačno glede na to, da se je predmetni postopek začel že v letu 2008, in bi torej glede na zgoraj navedeno določilo morala biti uporabljena Uredba, objavljena v Uradnem listu RS št. 33/2003. Ker je bilo torej pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti v zadevi ob uporabi Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, objavljene v Uradnem listu RS, št. 33/2003.