Jedro

Kadar se glavna obravnava začne v nenavzočnosti obtoženca, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, da se mu sodi v nenavzočnosti skladno z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku, pa je treba pri vsakem naroku za glavno obravnavo, na katerem se glavna obravnava nadaljuje, ponovno presoditi ali so dejansko podani pogoji, da se glavna obravnava nadaljuje, torej ali so na obravnavi navzoči vsi, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, oziroma v primeru, kadar kateri od obtožencev ni navzoč, ali so podani pogoji, da se mu sodi v nenavzočnosti. Na vsakem naroku za glavno obravnavo tudi na narokih za nadaljevanje glavne obravnave, morajo biti tako izpolnjeni pogoji zato, da se glavna obravnava lahko opravi. Na narok za glavno obravnavo pa obtoženec ni bil pravilno vabljen (118. čl. Zakona o kazenskem postopku). Sodišče prve stopnje je tako v nasprotju z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obt. J.D. Tako pa je zagrešilo kršitev zakona, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje, in je bilo zato potrebno sodbo v obsodilnem delu po uradni dolžnosti razveljaviti.

Izrek

Ob reševanju pritožb zagovornikov obt. B.M. in okrožnega državnega tožilca se izpodbijana sodba v obsodilnem delu po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo obt. B. M. in J. B. in J.D. spoznalo za krive, vsakega nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja denarja po 1. odst. 249. čl. Kazenskega zakonika.

Obtoženima B.M. in J.D. je izreklo zaporni kazni, B.M. eno leto in osem mesecev zapora, J.D. pa deset mesecev zapora. V izrečeni kazni je obema vštelo čas odvzema prostosti. Obtoženemu J.B. pa je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je z uporabo omilitvenih določil določilo kazen štirih mesecev zapora in preizkusno dobo v trajanju dveh let. Na podlagi določila 5. odst. 249. čl. Kazenskega zakonika je obtoženemu J.D. odvzelo 11 ponarejenih bankovcev po 200 DEM. Na podlagi določil 95. člena in 1. odst. 96. čl. Kazenskega zakonika, je obtožencem naložilo v plačilo denarne zneske, ki ustrezajo premoženjski koristi. Oškodovancema B.O. in Z.B. je dosodilo premoženjskopravna zahtevka in ju naložilo obtoženima B.M. in J. D. v plačilo. Po določilu 95. člena Zakona o kazenskem postopku pa je odločilo, da so obtoženci dolžni plačati stroške kazenskega postopka ter povprečnino. Zoper obt. B. M. je na podlagi določila 1. točke 1. odst. 357. čl. Zakona o kazenskem postopku zavrnilo obtožbo za kaznivi dejanji, nedovoljne proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odst. 310. čl. Kazenskega zakonika in povzročitve splošne nevarnosti po 1. odst. 317. čl. Kazenskega zakonika. V zvezi z zavrnilnim delom sodbe je na podlagi določila 1. odst. 96. čl. Zakona o kazenskem postopku odločilo, da stroški kazenskega postopka, potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika obremenjujejo proračun. Po določilu 498. čl. Zakona o kazenskem postopku, pa je odvzelo avtomatsko puško C..

model M 70, AB2 letnik 1998, CAL 7,82 mm št. ..., ker to zahtevajo koristi splošne varnosti.

Zoper obsodilni del sodbe sta se pritožila obt. B.M. po svojih zagovornikih in okrožni državni tožilec. Obtoženi B.M. se pritožuje iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Okrožni državni tožilec pa se pritožuje zaradi odločbe o kazenskih sankcijah ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da obt. B.M. in J.D. izrečeni zaporni kazni zviša, obt. J.B. izreče kazen zapora ter vsem trem obtožencem izreče tudi denarno kazen kot stransko kazen v primerni višini.

Ob reševanju pritožb zagovornikov obt. M. in okrožnega državnega tožilca pa je pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ugotovilo, da je bila glavna obravnava dne 15.4.1999 opravljena v nasprotju z določbami Zakona o kazenskem postopku v nenavzočnosti obtoženega J.D. (1. točka 1. odst. 383. čl. Zakona o kazenskem postopku). Ta ugotovitev je narekovala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v obsodilnem delu, ki se izpodbija, po uradni dolžnosti.

V obravnavani kazenski zadevi je bilo razpisano več narokov za glavne obravnave. Glavna obravnava se je z narokom dne 18.3.1999 znova začela in nadaljevala dne 15.4.1999. Na narok dne 18.3.1999 je bil obt. J.D. pravilno vabljen, ker pa na glavno obravnavo ni prišel, je sodišče prve stopnje na tem naroku tudi pravilno skladno z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku odločilo, da se glavna obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti. Zaradi izvedbe dokazov pa je bila ta glavna obravnava preložena na 15.4.1999. Za ta narok za glavno obravnavo je sodišče prve stopnje obt. J.D. poslalo vabilo, ki pa ga obtoženec ni prejel, saj se je vabilo vrnilo z oznako, da sodne pošiljke ni dvignil. Iz spisa je tudi razvidno, da je bilo sodno pisanje poslano J.D. še enkrat dne 6.4.1999. Do glavne obravnave dne 15.4.1999 pa sodišče prve stopnje ni prejelo obvestila, ali je obt. J.D. vabilo za glavno obravnavo prejel, torej ali je bil pravilno vabljen. Tudi ponovno poslanega vabila pa J.D. ni prejel, saj se je sodno pisanje (list. št. 249 spisa) dne 19.4.1999 vrnilo z oznako, da sodne pošiljke ni dvignil. Po določilu 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku lahko sodišče prve stopnje opravi glavno obravnavo v nenavzočnosti obtoženca, če obtoženec ne pride na glavno obravnavo, kljub temu, da je bil v redu vabljen in če sodišče prve stopnje presodi, da njegova navzočnost na glavni obravnavi ni nujna, če je navzoč njegov zagovornik in če je bil obtoženec pred tem že zaslišan. Za nadaljevanje glavne obravnave v nenavzočnosti obt. J.D., saj je sodišče prve stopnje dne 15.4.1999 odločilo, da se glavna obravnava nadaljuje, kljub temu, da je ugotovilo, da obt. J.D. na glavno obravnavno ni pristopil, kar izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 15.4.1999, tako ni bilo pogojev. Tudi, če se glavna obravnava začne v nenavzočnosti obtoženca, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, da se mu sodi v nenavzočnosi skladno z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku, pa je treba pri vsakem naroku za glavno obravnavo, na katerem se glavna obravnava, nadaljuje ponovno presoditi ali so dejansko podani pogoji, da se glavna obravnava nadaljuje, torej ali so na obravnavi navzoči vsi, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, oziroma v primeru, kadar kateri od obtožencev ni navzoč, ali so podani pogoji, da se mu sodi v nenavzočnosti. Na vsakem naroku za glavno obravnavo tudi na narokih za nadaljevanje glavne obravnave, morajo biti tako izpolnjeni pogoji zato, da se glavna obravnava lahko opravi. Na narok za glavno obravnavo pa obtoženec ni bil pravilno vabljen (118. čl. Zakona o kazenskem postopku). Sodišče prve stopnje je tako v nasprotju z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obt. J.D.. Tako pa je zagrešilo krišitev zakona, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje, in je bilo zato potrebno sodbo v obsodilnem delu po uradni dolžnosti razveljaviti.

Ker je bila sodba razveljavljena po uradni dolžnosti, se pritožbeno sodišče v presojo navedb v pritožbah zagovornika obt. M. in okrožnega državnega tožilca ni spuščalo.

Sodišče prve stopnje bo moralo tako v ponovnem sojenju na novo opraviti glavno obravnavo in pri tem ponovno, v kolikor prišlo do takšne procesne situacije, pravilno opraviti sojenje v nenavzočnosti katerega od obtožencev in nato ponovno odločiti.