Jedro

Revident ne navaja nobenih spornih pravnih vprašanj glede uporabe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, zato revizija iz razloga, določenega v 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni dovoljena.

Ker revident ni z ničemer izkazal, kakšne posledice naj bi mu zaradi plačila dolgovanega zneska nastale, pri čemer ni niti navedel višine svoje pokojnine, po presoji Vrhovnega sodišča pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka (revident) dne 5. 3. 2010 vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Davčnega urada Celje z dne 25. 3. 2008, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance Republike Slovenije z dne 31. 3. 2009. Z izpodbijano prvostopno odločbo je davčni organ revidentu naložil plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 927,17 EUR.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih, na primer v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008), ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident utemeljuje dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, in sicer navaja, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ter da bi imela odločitev v obravnavani zadevi, če bi obveljala, zanj zelo hude posledice.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Glede na sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revident zatrjuje, da je pravilna opredelitev statusa njegove nepremičnine z vidika fiskalnih obveznosti pomembno pravno vprašanje, saj je objekt v razpadajočem in delno porušenem stanju, samo vstopanje v objekt je tudi nevarno, zato ni vseeno, ali se tak objekt oceni kot zapuščen in se mora zanj plačevati letno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali ne.

8. V skladu z drugim odstavkom 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz revidentovega navajanja je mogoče razbrati, da zatrjuje, da je objekt v tako slabem stanju, da ga v skladu z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini ... ni mogoče uvrstiti niti med zapuščene objekte. Stanje objekta, na primer njegove dotrajanosti, naseljenosti ali nevarnosti, je stvar ugotovitve dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, in ne pravno vprašanje, ki bi se lahko obravnavalo kot pomembno pravno vprašanje. Revident ne navaja nobenih spornih pravnih vprašanj glede uporabe navedenega odloka. Zato revizija iz razloga, določenega v 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni dovoljena.

9. Revizija je skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident je v reviziji navedel, da je star 75 let in avstrijski upokojenec z nizko pokojnino in da bi zato plačilo davka zanj pomenilo pretežko finančno obremenitev. Teh navedb pa ni z ničemer izkazal, niti ni obrazložil, kakšne posledice naj bi mu zaradi plačila dolgovanega zneska nastale, pri čemer ni niti navedel višine svoje pokojnine, zato po presoji Vrhovnega sodišča tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

10. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega izmed pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

11. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.