Jedro

Če je upnik predlagal za izvršbo več izvršilnih sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno po prvo navedenem sredstvu izvršbe (35.člen ZIZ). Če je z istim izvršilnim predlogom zajeto več solidarnih dolžnikov, za katere ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče za kateregakoli izmed njih po upnikovi izbiri (49.člen ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ). V dani izvršbi bi bili lahko upoštevaje prvo navedeno izvršilno sredstvo pri vsakem solidarnem dolžniku krajevno pristojni za odločanje tako Okrajno sodišče v Litiji kakor tudi Okrajno sodišče v Ljubljani (po 35.členu ZIZ), vendar pa, ker je upnik izvršilni predlog podal pri litijskem sodišču, je za predmetno izvršbo proti obema solidarnima dolžnikoma krajevno pristojno Okrajno sodišče v Litiji (po 49.členu ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).

Izrek

Za oba dolžnika je za izvršbo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Litiji.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je po določbi 1.odstavka 24.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP) v zvezi s 15.členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS; 51/98, ZIZ) predlagalo Višjemu sodišču v Ljubljani, da na podlagi 1.odstavka 25.člena ZPP odloči v sporu o krajevni pristojnosti za izvršbo med njim in Okrajnim sodiščem v Litiji. Okrajno sodišče v Litiji se je s sklepom z dne 7.3.2001, opr.št. I 592/2000, na podlagi 2.odstavka 22.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno za izvršbo proti obema dolžnikoma. V razlogih svojega sklepa se je sklicevalo na to, da je za predlagano izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet izključno krajevno pristojno sodišče po sedežu enote te organizacije, ta pa je v Ljubljani, saj ima dolžnik odprt tekoč račun pri A banki d.d. Ljubljana. Okrajno sodišče v Ljubljani, kateremu je bila zadeva odstopljena, v predlogu za odločitev v sporu o pristojnosti navaja, da litijsko sodišče ne bi smelo odstopiti izvršbe proti prvemu dolžniku A.Z., saj je za izvršbo na denarna sredstva na računu pri banki, na plačo in na premičnine krajevno pristojno sodišče po dolžnikovem prebivališču, to pa je Litija. Za izvršbo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Litiji. V obravnavani izvršilni zadevi je upnik predlog za izvršbo podal pri Okrajnem sodišču v Litiji proti solidarnima dolžnikoma, pri čemer drugonavedeni dolžnik S d.o.o. odgovarja za obveznosti prvonavedenega dolžnika kot solidarni porok (3.odstavek 1004.člena Zakona o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 29/78, ZOR), in predlagal opravo izvršbe z več izvršilnimi sredstvi. Če je upnik predlagal za izvršbo več izvršilnih sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno po prvo navedenem sredstvu izvršbe (35.člen ZIZ). Upnik je za izterjavo terjatve od prvega dolžnika A.Z. predlagal po točko 1. predloga za izvršbo predlagal izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih pri banki in na hranilno vlogo, zlasti pa na tekočem računu, pod točko 2 pa izvršbo na njegovo plačo. Za izterjavo iste terjatve od drugega (solidarnega) dolžnika S d.o.o. Ljubljana, pa je predlagal izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih, zlasti na žiro računu pri organizaciji za plačilni promet. Zgolj subsidiarno, v kolikor bi bila izvršba z navedenimi izvršilnimi sredstvi neuspešna, je predlagal še opravo izvršbe na premičnine obeh dolžnikov. Glede na to, da se izvršba na račune dolžnikov in plačo sploh še ni začela in se torej še ne da reči, da je bila uspešna oziroma neuspešna, je preuranjeno oziroma glede na 35.člen ZIZ sploh brezpredmetno govoriti o krajevni pristojnosti za izvršbo na premičnine dolžnikov. Skladno s 35.členom ZIZ je pri ugotavljanju krajevne pristojnosti treba izhajati iz prvonavedenih izvršilnih sredstev, pri tem pa upoštevati tudi določbo 49.člena ZPP, ki se na podlagi 15.člena ZIZ uporablja v izvršilnem postopku za krajevno pristojnost za materialne sospornike, kar solidarna dolžnika sta (po 1.točki prvega odstavka 191.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ). Po določbi 49.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ je v primeru, če je s predlogom za izvršbo zajeto več dolžnikov, za katere ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega dolžnika po upnikovi izbiri. Za izvršbo proti A.Z. kot fizični osebi je v predlogu za izvršbo kot prvo navedeno izvršilno sredstvo izvršba na sredstva na dolžnikovih računih pri banki in na hranilno vlogo. Za izvršbo proti S d.o.o. Ljubljana pa je kot prvo navedeno izvršilno sredstvo izvršba na sredstva na računu pri organizacijah za plačilni promet. Za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, banki ali hranilnici kot tudi za izvršbo na hranilno vlogo, ki jo ima dolžnik na računu pri banki ali hranilnici, se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev dolžnika, če zakon ne določa drugače (136.člen ZIZ). ZIZ pri podpoglavju o izvršbi na sredstva na računu pri banki in na hranilno vlogo nima nobenih specialnih določb o krajevni pristojnosti, zato je za to treba v skladu s 136.členom ZIZ uporabiti določbo 100.člena ZIZ, ki ureja krajevno pristojnost za izvršbo na denarno terjatev dolžnika. Po določbi 100.člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče; če dolžnik nima stalnega prebivališča v RS, pa sodišče po dolžnikovem začasnem prebivališču itd. Kar zadeva krajevno pristojnost za izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet proti drugemu dolžniku S d.o.o., pa je po določbi 143.člena ZIZ v zvezi s 136.členom ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež organizacije oziroma njene enote, ki vodi dolžnikov račun. Glede na to, da ima drugi dolžnik odprt žiro račun pri APP RS, Ekspozituri Ljubljana, bi bilo krajevno pristojno za to izvršbo Okrajno sodišče v Ljubljani, vendar pa je upnik za prvodolžnika določil A. Z. in s tem izbral krajevno pristojno Okrajno sodišče v Litiji. Treba je še upoštevati, da sodišče še ni izdalo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in da gre za solidarno zavezo dveh dolžnikov. V takem primeru, ko gre za subjektivno kumulacijo solidarnih zavezancev, je treba odstopiti od sicer načelnega stališča, ki na pasivni strani v izvršilnem postopku ne pozna subjektivne kumulacije (enako pravno stališče glej v delu Triva, Belajac, Dika: Sudsko izvršno pravo, Informator 1980, str. 88-89).