Jedro

Prekluzija iz 1. odstavka 286. čl. ZPP nasprotuje težnjam po materialno pravilnem rezultatu sodnega postopka, zaradi česar je pri njeni uporabi treba imeti restriktiven pristop. To pa pomeni krivdo stranke, ki onemogoča kasnejše navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne prestrogo razlagati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je toženki naložena obveznost plačila glavnice 4.026,88 € in obresti v višini glavnice, višji oz. drugačen zahtevek pa je zavrnjen. Toženki je naložena obveznost plačila 979,54 € pravdnih stroškov tožeče stranke.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje toženka. Pritožuje se iz vseh treh, z ZPP predvidenih pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter dodelitev zadeve v delo drugemu sodniku. Meni, da je razpravljajoči sodnik obremenjen z zadevo in sprejetimi stališči. Zatrjuje kršitev 286. čl. Zakona o pravdnem postopku. Pojasnjuje, da je zaradi bolezni stranke pravočasno (štiri dni pred narokom) in pravilno (argumentirano z zdravniškim potrdilom) zaprosila za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo. Sodnik osebno je poklical pooblaščenca in predlagal, da pooblaščenec vseeno pride na narok, na katerem bodo zaslišane nasprotne stranke. Narok je bil izveden, na naslednjem pa toženki onemogočeno podajanje novih dejstev in dokazov. Pojasnjuje, da na prvem naroku pooblaščenec zaradi bolezni stranke ni imel informacij, pojasnil, predlogov stranke in listin, na drugem pa je bilo toženi stranki onemogočeno navajati nova dejstva in dokaze. Toženka je dokumentacijo imela s seboj. S stališčem, da toženka spreminja izjave, se toženko diskreditira, izvajanja dokazov pa se ji ne dovoli. Trdi, da je zaradi procesne kršitve dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Toženki ni bilo omogočeno ovreči, da je vračilo 10.000- DEM prejela za vse tri stranke, za tožnika le tretjino zneska, ki je tožnikoma dosojen in da zahtevek zaradi pobota ni niti delno utemeljen. Tožnika sta s pridobljeno potjo oz. zemljiščem pridobila precej več kot znaša njuna izguba.

Pritožba je utemeljena.

S prošnjo za preložitev glavne obravnave je tožena stranka skušala preprečiti izvedbo dne 29.9.2008 izvedenega naroka, na katerem ni bila sposobna podati vseh potrebnih dejstev in predložiti dokazov. Dejstvo, da se pooblaščenec tožene stranke do določenih dejstev ni mogel opredeliti, na nekatera je sklepal, o določenih domneval.., je razvidno iz zapisnika tega naroka. Toženkino odsotnost s tega naroka sodišče šteje za opravičljivo, ni pa sledilo trditvi, da se pooblaščenec do prvega naroka ni mogel seznaniti z dejstvi in pridobiti potrebnih dokazov. Svoje stališče je obrazložilo z ugotovitvijo, da je toženki bolezen dopuščala telefonski kontakt z odvetnikom, ki bi torej lahko zbral potrebna dejstva in predložil dokaze. Tako stališče ni sprejemljivo, ker je ugotovitev toženkinih psihofizičnih sposobnosti laična, sprejeta na osnovi sklepanja o običajnih bolezenskih znakih in posledicah bolezni, ki jo je prebolevala toženka, iz spodaj navedenih razlogov pa je tudi prestrogo. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da tožena stranka brez svoje krivde na prvem naroku (29.9.2008) ni mogla navesti nekaterih dejstev in predlagati dokazov, zaradi česar bi sodišče pri sprejemanju procesnega sklepa na naroku dne 20.10.2008 moralo uporabiti 4. odstavek 286. čl. ZPP.

Prekluzija iz 1. odstavka 286. čl. ZPP nasprotuje težnjam po materialno pravilnem rezultatu sodnega postopka, zaradi česar je pri njeni uporabi treba imeti restriktiven pristop. To pa pomeni krivdo stranke, ki onemogoča kasnejše navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne prestrogo razlagati. Na naroku dne 20.10.2008 sprejeta odločitev, da se toženi stranki ne omogoči dodatno navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ni skladna z zgoraj navedeno naravo in ciljem prekluzije, zato pomeni kršitev procesnih pravil. Glede na to, da je toženka 10.000- DEM prejela za več lastnikov in kupovala dodatno zemljišče, pritožbeno sodišče sledi pritožbeni trditvi, da bi nova dejstva in dokazi lahko privedli do drugačne odločitve (1. odstavek 339. čl. ZPP).

Zaradi odprave procesne kršitve je sodba sodišča prve stopnje razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje (1. odstavek 354. čl. ZPP). V nadaljevanju postopka je toženi stranki potrebno omogočiti, da poda dodatne navedbe in predloži dokaze. Nobenega razloga pa ni, da bi se v nadaljevanju postopek vodil pred drugim sodnikom, kajti storjena procesna kršitev je zgolj rezultat stroge razlage enega od institutov za pospešitev postopka. Upoštevajoč, da sodnik k zadevi pristopa strokovno in ga pri obravnavanju in odločanju vežejo procesna pravila ter da bo nova odločitev rezultat presoje vseh dokazov skupaj, ni nobene potrebe za obravnavanje zadeve pred drugim sodnikom.