Jedro

I. Pravno razmerje med tožečo stranko in tožencem ni bilo vzpostavljeno neposredno, ampak posredno preko bivše komanditne družbe glede na to, da odgovarja toženec za njene obveznosti že po zakonu samem kot komplementar. Zato je treba kot podlago za ocenitev značaja pravnega razmerja med tožečo stranko in tožencem vzeti pravno razmerje med tožečo stranko in bivšo komanditno družbo. To pa je bilo gospodarsko pravno razmerje. Zato je tudi spor med tožečo stranko in tožencem spor iz njunega medsebojnega gospodarskega razmerja. Za takšen spor pa veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v primeru, če je stranka v sporu fizična oseba (490. člen ZPP). Zato se tožena stranka pri uveljavljanju 15 dnevnega pritožbenega roka v reviziji ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da je toženec fizična oseba.

II. Okoliščina, da overjeni prepis sodbe, vročen pravnemu zastopniku toženca, ni vseboval pouka o pravici vložitve pritožbe (3. odst. 337. člena ZPP), ni razlog za podaljšanje pritožbenega roka (primerjaj:

111. člen ZPP).

Izrek

1. Revizija zoper sklep v delu, v katerem je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe kot prepozne, se zavrne kot neutemeljena;

2. Revizija zoper sklep v delu, v katerem je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za popravo in dopolnitev sodbe, se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnilo kot neutemeljeni pritožbi tožene stranke: - zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sodbo kot prepozno glede na to, da je bila vložena šele petnajsti dan po vročitvi sodbe pravni zastopnici tožeče stranke; - zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za dopolnitev in popravo sodbe tako, da bo vsebovala tudi pravni pouk.

V pravočasni reviziji zoper sklep sodišča druge stopnje predlaga tožena stranka revizijskemu sodišču, naj izpodbijani sklep spremeni in odredi popravo sodbe tako, da bo vsebovala tudi pravni pouk, pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje pa šteje za pravočasno.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija zoper pravnomočni sklep pritožbenega sodišča o zavrženju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje kot prepozne, ni utemeljena.

Po ugotovitvah v sodbi sodišča prve stopnje je (bil) toženec komplementar bivše prve tožene stranke - komanditne družbe, ki je med prvostopnim postopkom prenehala obstojati. Kot takšen tudi po nemškem pravu solidarno odgovarja za njene obveznosti.

Po 490. členu ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi med osebami iz 1. točke 489. člena ZPP (tožeča stranka) in tujimi fizičnimi in pravnimi osebami, ki izvirajo iz njihovih medsebojnih gospodarskih razmerij. Za ugotovitev, ali veljajo v obravnavanem sporu pravila o postopku v gospodarskih sporih, ali pravila o postopku v navadnih sporih, je zato treba opredeliti pravno razmerje med pravdnima strankama (s prenehanjem bivše prve tožene stranke je namreč sosporništvo na pasivni strani prenehalo).

Pravno razmerje med tožečo stranko in tožencem ni bilo vzpostavljeno neposredno, ampak posredno preko bivše komanditne družbe glede na to, da odgovarja toženec za njene obveznosti že po zakonu samem kot komplementar. Zato je treba kot podlago za ocenitev značaja pravnega razmerja med tožečo stranko in tožencem vzeti pravno razmerje med tožečo stranko in bivšo komanditno družbo. To pa je bilo gospodarsko pravno razmerje. Zato je tudi spor med tožečo stranko in tožencem spor iz njunega medsebojnega gospodarskega razmerja. Za takšen spor pa veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v primeru, če je stranka v sporu fizična oseba (490. člen ZPP). Zato se tožena stranka pri uveljavljanju 15 dnevnega pritožbenega roka v reviziji ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da je toženec fizična oseba. Pritožbeni rok v gospodarski sporih je 8 dni (2. točka 500. člena). Ta rok je zakonski rok in ne sodni. Zato okoliščina, da overjeni prepis sodbe, vročen pravnemu zastopniku toženca, ni vseboval pouka o pravici vložitve pritožbe (3. odst. 337. člena ZPP), ni razlog za njegovo podaljšanje (primerjaj: 111. člen ZPP). Revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe zoper tisti sklep, s katerim je sodiše prve stopnje zavrglo pritožbo zoper sodbo kot prepozno, je zato revizijsko sodišče na podlagi 4. odst. 400. člena ZPP v zvezi s 393. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Revizija zoper pravnomočen sklep pritožbenega sodišča o zavrnitvi predloga za popravo in dopolnitev sodbe pa ni dovoljena.

Po 1. odst. 400. člena ZPP je dovoljena revizija samo zoper tisti sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za popravo ali dopolnitev sodbe pa ni sodna odločba, s katero bi bil nek sodni postopek končan. Predpostavka dovoljenosti revizije zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje pravnomočno zavrnilo predlog za popravo in dopolnitev sodbe - pravnomočno končan postopek na drugi stopnji, torej ni izpolnjena. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke v tem delu zavrglo kot nedovoljeno (4. odst. 400. člena ZPP v zvezi 392. členom ZPP).