Jedro

Vročilnica je institut, na podlagi katerega sodišče ugotavlja dejstva o vročitvi. Ima lastnost javne listine in potrjuje za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi. Prvič, da je bilo določeno pisanje naslovniku vročeno in drugič, kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve. Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, če se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na obsojencu je bilo torej dokazno breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II.Obsojenec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Celju pritožbo obsojenega A. A., vloženo po zagovornici dne 27. 5. 2024, zavrglo kot prepozno.

2.Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojeni po zagovornici zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter o pritožbi zoper sodbo vsebinsko odloči.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ter listin v sodnem spisu je razvidno, da je s sodbo Okrajnega sodišča v Celju II Kr 67085/2020 z dne 27. 2. 2024 sodišče obsojenemu A. A. preklicalo pogojno obsodbo, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Celju I K 67085/2020 z dne 1. 10. 2022, ki je postala pravnomočna dne 14. 10. 2022 in mu izreklo enotno kazen devet mesecev zapora. Sodišče prve stopnje je navedeno sodbo obsojencu vročalo na naslov ... preko detektiva B. B. Iz vročilnice, ki je pripeta navedeni sodbi, je razvidno (listna številka 337), da je detektiv vročil obsojencu sodbo sodišča prve stopnje dne 21. 3. 2024 ob 06:02 uri v skladu z določilom 123. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Na vročilnici je naveden datum in ura vročitve ter pripis, da naslovnik ni želel prevzeti pošte in podpisati vročilnice, zato mu je bila pošta puščena na naslovu ... Glede opravljene vročitve se v spisu nahaja tudi poročilo detektiva B. B. (listna številka 339), iz katerega izhaja, da je detektiv obsojenca iskal na njegovem naslovu dne 15. 9. 2023 in dne 20. 3. 2024, obakrat neuspešno, ker na zvonjenje in trkanje ni bilo odziva. Nadalje ga je obiskal na naslovu njegovega bivanja tudi dne 21.3.2024. V zvezi z navedenim obiskom pa je detektiv v poročilu zapisal, da je naslovnik v času njihovega obiska ravno zapuščal stanovanjski blok na omenjenem naslovu. Ko so ga seznanili z namenom vročitve sodnega pisanja, se naslovnik ni želel pogovarjati, zato so ga v nadaljevanju seznanili, da bodo pisanje pustili na njegovem naslovu bivanja. Ker naslovnik pisanja ni želel prevzeti, so pisanje po seznanitvi naslovnika pustili na naslovu njegovega bivališča.

5.Sodišče prve stopnje je glede na navedeno štelo, da je bila sodba obsojencu pravilno vročena dne 21. 3. 2024, zato je z izpodbijanim sklepom pritožbo zoper navedeno sodbo, ki jo je obsojeni vložil po zagovornici priporočeno na pošto dne 27. 5. 2024, kot prepozno zavrglo.

6.V nasprotju s pritožnikom pritožbeno sodišče ocenjuje, da takšen sklep sodišča prve stopnje ni nezakonit.

7.Vročilnica je institut, na podlagi katerega sodišče ugotavlja dejstva o vročitvi. Ima lastnost javne listine in potrjuje za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi. Prvič, da je bilo določeno pisanje naslovniku vročeno in drugič, kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve. Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, če se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na obsojencu je bilo torej dokazno breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Obsojenec svoje trditve, da mu sodba sodišča prve stopnje ni bila vročena in da je za njen obstoj izvedel šele dne 9. 5. 2024 na naroku za glavno obravnavo v drugi zadevi pred Okrajnim sodiščem v Celju, ni z ničemer dokazal. Predlagal je, da sodišče zaradi ugotavljanja resničnosti njegove trditve izvede določene dokaze, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v spisu že nahaja poročilo detektiva B. B. glede vročitve sodbe obsojencu (kar med drugim predlaga tudi obsojeni v pritožbi), medtem ko z ostalimi predlaganimi dokazi (z zaslišanjem obdolženca, detektiva in okrajne sodnice C. C.) na pravno relevanten način ne more izpodbiti ugotovitve, razvidne iz vročilnice, da mu je bila sodba vročena dne 21. 3. 2024 v skladu z določilom 123. člena ZKP, torej zakonito.

8.Ker v pritožbi zatrjevane kršitve niso podane in ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe tudi ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno.

9.Ker obsojenec s pritožbo ni uspel, je na podlagi prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka. Le to bo odmerilo sodišče prve stopnje.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 123