Jedro

V primeru izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini brez polne uresničitve načela kontradiktornosti je nasprotnemu udeležencu pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku. V njem sodišče ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepov brez izjave povzročitelja nasilja, temveč - ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil - odloča, ali je izrek ukrepov utemeljen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici plačati 238,92 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 6. 2025 (r. št. 4) nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev prepovedalo: vstopiti v stanovanje na naslovu Ulica 2, A., v katerem predlagateljica živi; približevati se na razdaljo manj kot 200 metrov od stanovanja na naslovu Ulica 2, A., v katerem predlagateljica živi, in delovnega mesta predlagateljice - trgovini B., Ulica 105, C.; vsakršno približevanje predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 metrov, ne glede na kraj, tudi kadar je predlagateljica v družbi drugih oseb; vzpostaviti vsakršno srečanje ali fizični stik s predlagateljico, tudi kadar je v družbi tretjih oseb; navezovati stike s predlagateljico na kakršen koli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb (I. točka izreka). V primeru kršitve iz I. točke izreka se nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v višini 800 EUR (II. točka izreka). Ugovor zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo predlagateljici povrniti stroške postopka v višini 298,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka). Kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače (izrek denarne kazni nad 800 EUR), je zavrnilo (V. točka izreka).

2.Na naroku dne 25. 9. 2025 (r. št. 19) je sodišče sklep z dne 16. 6. 2025 v prvi alineji I. točke izreka sklepa spremenilo tako, da se po spremembi glasi: "Vstopiti v stanovanje na naslovu Pot 9, D., v katerem predlagateljica živi."1 Sklep je nadalje dopolnilo tako, da je dodalo še VI. točko izreka sklepa, ki se glasi: "Prepovedi iz pete alineje I. točke tega sklepa ne veljajo v obsegu, ki bi bil potreben za komunikacijo nasprotnega udeleženca s predlagateljico zaradi izvajanja starševske skrbi in izvajanja stikov glede mladoletnih otrok E. E., F. E., G. E. in H. E. in ki ga določi sodišče v postopku zaradi varstva koristi otrok."

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega udeleženca z dne 26. 6. 2025 zoper sklep z dne 16. 6. 2025 in ugovor dne 9. 10. 2025 zoper sklep z dne 25. 9. 2025 zavrnilo (I. točka izreka). Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici povrniti stroške ugovornega postopka. O višini stroškov bo odločeno s posebnim sklepom (II. točka izreka).

4.Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi in predlog za izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) zavrne, podredno sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo skoraj izključno na subjektivne in posredne izpovedbe predlagateljice ter na izpovedbe njej osebno izrazito naklonjenih prič, pri čemer ni opravilo niti osnovne kritične dokazne presoje, kot jo zahteva ZPP. Celotna obrazložitev temelji na apriornem izhodišču, da je predlagateljica verodostojna, nasprotni udeleženec pa neverodostojen, čeprav za tak zaključek ni objektivne dokazne podlage.

4.Izpodbijani sklep temelji pretežno na posrednih navedbah prič, ki zatrjevanih dogodkov niso neposredno zaznale, temveč zgolj povzemajo, kaj naj bi jim povedala predlagateljica. Priči I. I. in J. J. nista bili prisotni pri zatrjevanih ključnih dogodkih, vendar sodišče njuni izpovedbi praktično obravnava kot neposreden dokaz nasilja. Sodišče popolnoma prezre dejstvo, da ni nobenega neposrednega dokaza o zatrjevanem dolgoletnem fizičnem nasilju. Ni prijav, zapisnikov, medicinske dokumentacije, fotografij poškodb ali drugih objektivnih dokazov za obdobje domnevnih petnajstih let nasilja. Šele po razpadu zveze in odprtju sporov glede otrok ter premoženja so se pojavili očitki o nasilju, kar bi moralo sodišče obravnavati bistveno bolj previdno in kritično, ne pa nekritično sprejeti kot dokazano dejstvo. Vsak argument nasprotnega udeleženca se šteje kot tipično ravnanje povzročitelja nasilja, kar predstavlja nevaren precedens.

4.Sodišče ni upoštevalo očitnih neskladij v izpovedbah predlagateljice in prič. Nasprotni udeleženec je glede dogodka z bundo pojasnil okoliščine dogodka, ki jih sodišče brez resne analize zavrne. Pri tem dogodku ni bilo ugotovljenega nasilja, temveč zgolj konflikt ob prevzemu otrok. Prav tako ni bilo objektivno dokazano, da bi domnevna rdečica na obrazu predlagateljice nastala zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca, saj ni nobenega neposrednega dokaza o samem stiku, razen izjave predlagateljice.

4.Sodišče je neutemeljeno minimaliziralo in povsem prezrlo izpovedbe prič, ki niso potrjevale nasilja, in sicer priče K. K., ki je jasno izpovedala, da fizičnega nasilja ni zaznala, prav tako ni slišala zatrjevanih groženj, vendar sodišče njeno izpoved razvrednoti zgolj zato, ker naj bi poznala eno izmed hčera udeležencev. Enako velja za priči L. L. in M. M. Sodišče selektivno povzema zgolj tiste dele izpovedb, ki ustrezajo vnaprej oblikovanemu zaključku.

4.Tudi standard verjetnosti zahteva obstoj konkretnih, logičnih in medsebojno skladnih dokazov, česar v predmetni zadevi ni bilo. Sodišče je standard verjetnosti dejansko znižalo na raven golega zatrjevanja. Predlagateljica je tista, ki je izvajala psihično in fizično nasilje nad mladoletnimi otroki, kar je nasprotni udeleženec večkrat izpostavil tako v svojih vlogah kot tudi v izpovedbi. Namesto da bi sodišče te okoliščine presojalo objektivno in celovito, jih je pavšalno odrinilo z obrazložitvijo, da to ni predmet tega postopka. Gre za arbitrarno odločanje in kaže na to, da sodišče ni presojalo vseh izvedenih dokazov enakopravno in nepristransko.

4.Predlagateljica je ves čas ustvarjala enostransko in izkrivljeno sliko družinskih razmerij ter se prikazovala izključno kot žrtev, pri čemer sodišče ni kritično presodilo niti številnih nasprotij v njenih navedbah niti dejstva, da obstajajo resni očitki o njenem ravnanju do otrok. Sodišče je nekritično sprejelo zgolj verzijo predlagateljice. Odločitev sodišča je arbitrarna, notranje neuravnotežena in pravno nevzdržna.

4.Izpodbijani ukrepi so nesorazmerni. Sodišče ni opravilo nobenega resnega testa sorazmernosti glede trajanja in obsega ukrepov, temveč je avtomatično potrdilo maksimalne omejitve za obdobje 12 mesecev. Pri tem ni konkretiziralo, zakaj milejši ukrepi ne bi zadostovali niti ni ugotavljalo dejanske stopnje ogroženosti predlagateljice v času odločanja. Obrazložitev sklepa je mestoma notranje protislovna in pomanjkljiva. Sodišče po eni strani navaja, da ni izvajalo obsežnega dokaznega postopka zaradi hitre narave postopka po ZPND, po drugi strani pa sprejema zelo daljnosežne dejanske zaključke o večletnem nasilju, psiholoških vzorcih in dinamiki odnosa med udeležencema. Takšni zaključki brez izvedenca ustrezne stroke in brez neposrednih objektivnih dokazov presegajo okvir tega postopka.

4.Nasprotni udeleženec opozarja tudi na bistveno kršitev določb postopka, ker mu pred izdajo prvotnega sklepa ni bila dana možnost izjave. Čeprav ZPND omogoča odločanje brez predhodne kontradiktornosti, mora biti vsak tak poseg izjema in posebej skrbno obrazložen. V konkretnem primeru sodišče ni konkretiziralo, zakaj naj bi obstajala tako neposredna in resna nevarnost, da bi bila popolna izključitev pravice do izjave nujna.

4.Izrecno in v celoti nasprotuje tudi stroškovni odločitvi sodišča. Nedopustno je, da sodišče ob tako pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju, ob očitno selektivni dokazni oceni ter popolnem ignoriranju razbremenilnih okoliščin, nasprotnemu udeležencu nalaga še povračilo stroškov postopka predlagateljici.

5.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Udeleženca sta zakonska partnerja in starša štirim mladoletnim otrokom. V teku je postopek za razvezo zakonske zveze, zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev stikov in preživnine (II N 711/2025).

8.Namen sodnega postopka po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) je zagotavljanje takojšnje, učinkovite in (praviloma) začasne zaščite žrtve nasilja. Zagotovitvi tega cilja so podrejena tako materialna kot procesna pravila. Predmet vsebinskega obravnavanja je tako osredotočen na ugotavljanje nasilja in potrebe po zaščitnih ukrepih, s postopkovnega vidika so uspešnemu zagotavljanju ciljev zakona namenjene zlasti določbe o nujni naravi postopkov, znižanem dokaznem standardu in možnosti izreka ukrepov brez predhodne izjave povzročitelja nasilja.

9.Pritožbeni očitek, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ker nasprotnemu udeležencu pred izdajo prvotnega sklepa ni bila dana možnost izjave in da sodišče ni konkretiziralo, zakaj naj bi obstajala tako neposredna in resna nevarnost, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je imelo v 22.d členu ZPND podlago, da izda sklep o izreku ukrepov za zaščito predlagateljice, čeprav nasprotnemu udeležencu predhodno ni bila dana možnost, da se izjavi o vsem procesnem gradivu. V primeru izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini brez polne uresničitve načela kontradiktornosti je nasprotnemu udeležencu pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku. V njem sodišče ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepov brez izjave povzročitelja nasilja, temveč - ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil - odloča, ali je izrek ukrepov utemeljen.2 Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili pogoji za izdajo sklepa po 22.d členu ZPND glede na predloženo dokumentacijo k predlogu izpolnjeni. Resna in konkretna nevarnost izhaja iz 16. do 18. točke obrazložitve sklepa z dne 16. 6. 2025.

10.Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva, celovita in v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je skrbno ocenilo izpovedbe tako udeležencev kot tudi zaslišanih prič, upoštevajoč tudi listinsko dokumentacijo v spisu (med drugim tudi sms-e nasprotnega udeleženca, medicinsko dokumentacijo). Pri dokazni oceni je utemeljeno in pravilno upoštevalo tudi lastne neposredne zaznave in izkustvena pravila. Pritožbeni razlogi, ki so usmerjeni v izpodbijanje dejanskega stanja, so v večjem delu nekonkretizirani, v preostalem delu pa neutemeljeni in ne vzbudijo dvoma v dokazno oceno sodišča prve stopnje. Praviloma ob nasilju v družini ni neposrednih prič, kar pa ne pomeni, da do nasilja ni prišlo. V konkretnem primeru pa se sodišče prve stopnje ni oprlo le na izpovedbo predlagateljice, temveč tudi na konsistentno izpovedbo priče I. I., ki je imela stik s predlagateljico neposredno po nasilnih dejanjih, tako dne 4. 2. 2025 kot tudi dne 2. 6. 2025. Predlagateljica je pri priči po izselitvi tudi večkrat prespala, saj se je nasprotnega udeleženca bala. Priča J. J. je izpovedala o nasilnem ravnanju nasprotnega udeleženca na njeni poroki leta 2023, ko je predlagateljico prijel od zadaj malo za obleko in malo za lase ter zahteval, da gredo nemudoma domov, misleč, da se je zapletla z drugim. Neposredno pred in po dogodku 2. 6. 2025 je bila v stiku s predlagateljico. V konkretnem primeru ne gre le za besedo enega proti drugemu.

11.Nasprotni udeleženec izpostavlja dogodek z bundo. Katera so tista neskladja med izpovedbo predlagateljice in prič, ki jih sodišče prve stopnje naj ne bi upoštevalo, pritožnik ne pojasni. V zvezi z dogodkom 9. 2. 2025 je sodišče sledilo izpovedi predlagateljice, v spisu so tudi fotografije strgane bunde (A14 in A15). Da se je po stikih vrnila domov s strgano bundo, je potrdila tudi priča I. I. Sodišče prve stopnje je tudi opozorilo na neskladno izpovedbo nasprotnega udeleženca z njegovimi trditvami, kako naj bi do strganja bunde prišlo (tč. 40 obrazložitve), s čimer se nasprotni udeleženec niti ne sooči. Najprej je (v ugovoru) trdil, da je bundo nosila njegova hči (ko naj bi jo predlagateljica vlekla ven iz kombija, se je ta strgala - l. št. 27), potem pa izpovedal, da jo je nosila predlagateljica (l. št. 110/19 in 110/23). Kakšno analizo dogodka bi v zvezi s tem še moralo narediti sodišče prve stopnje, ni jasno. Razlogi sodišča prve stopnje v zvezi z dogodkom dne 9. 2. 2025 so jasni in prepričljivi. Prav tako ne gre za običajen konflikt ob prevzemu otrok, kot to sedaj nasprotni udeleženec trdi v pritožbi. Dogodek predstavlja le enega izmed kamenčkov v mozaiku razmerja udeležencev, in ne glavnega in edinega dogodka, na podlagi katerega je sodišče sprejelo svojo odločitev.

12.Sodišče prve stopnje je navedlo izčrpne razloge, da je še z večjo stopnjo verjetnosti izkazano, da je do zatrjevanih nasilnih dogodkov (najmanj) v obdobju od februarja 2025 do junija 2025 dejansko prišlo. Rdečica na obrazu v zvezi z dogodkom z dne 2. 6. 2025 je medicinsko dokazana (priloga A 12), neposredno po dogodku jo je potrdila tudi priča I. I., predlagateljica je prepričljivo izpovedala, kako je do rdečice prišlo, njena izpovedba je ves čas skladna. Tudi po stališču pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je rdečica nastala zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca.

13.Sodišče prve stopnje je tudi natančno in celovito ovrednotilo izpovedbe prič K. K., L. L. in M. M. (tč. 35, 36 obrazložitve). Očitek, da je sodišče selektivno povzemalo zgolj tiste dele izpovedb, ki ustrezajo vnaprej oblikovanemu zaključku, ni obrazložen (konkretiziran). Prav tako ne drži očitek pritožnika, da sodišče izpovedbe priče K. K. ni upoštevalo samo zato, ker naj bi poznala eno izmed hčera udeležencev. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja na njeno nekonsistentno izpovedbo v zvezi z nastankom posnetka z dne 20. 6. 2025. Če ji hčeri E. E. in F. E. o nasilju doma nista govorili, to še ne pomeni, da nasilja ni bilo. Nasprotnega udeleženca priča od prej niti ni (dobro) poznala.

1.Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da morebitno nasilje predlagateljice do otrok v konkretnem primeru ni relevantno, temveč bo to predmet presoje v postopku, ki se vodi zaradi razveze zakonske zveze in ureditve starševskih razmerij do otrok (tč. 48 obrazložitve) ali morebitnem kakšnem drugem postopku. Morebitno (zatrjevano) nasilno ravnanje predlagateljice do otrok vsekakor ne opravičuje nasilnega ravnanja nasprotnega udeleženca do predlagateljice, kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru.

2.Pravno podlago (3. in 19. člen ZPND) je sodišče prve stopnje pojasnilo v 15. in 16. točki obrazložitve. Izpodbijani ukrepi so bili po stališču pritožbenega sodišča nasprotnemu udeležencu izrečeni v skladu z določbo 5. člena ZPND in t. i. načelom sorazmernosti. Nasprotnemu udeležencu so z ukrepi res omejene določene pravice (pravica do svobode gibanja, izražanja), vendar pa je to nujno potrebno za zaščito osebnostnih pravic predlagateljice.

2.Za izrek ukrepov po ZPND izvedenec ni potreben (v konkretnem primeru pa tudi sicer ni bil predlagan). Iz sklepa z dne 16. 6. 2025 izhaja, da je sodišče prve stopnje sledilo predlogu predlagateljice za izrek ukrepov v trajanju 12 mesecev glede na naravo dosedanjih nasilnih ravnanj s strani nasprotnega udeleženca. Razlogi so razvidni iz 16. in 17. točke obrazložitve. Prav tako je sodišče v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je bila nasprotnemu udeležencu 2. 6. 2025 odvzeta prostost zaradi ponovitvene nevarnosti, da stopnjuje intenziteto nasilja, da je predlagateljici grozil celo z ubojem. V postopku IX Kpd 35946/2025 je bil 16. 6. 2025 izdan sklep, s katerim je bil ukrep približevanja po ZNPPol podaljšan na 60 dni (tudi zaradi kršenja izrečenih prepovedi). Zunajobravnavni senat je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnil. Dogodki so pri predlagateljici pustili negativne posledice, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v 43. in 44. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Očitno je, da nasprotni udeleženec nima pravega uvida v svoja ravnanja in jih minimalizira. Vse te okoliščine in tudi druge okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje natančno in skrbno ugotovilo v izpodbijanem sklepu, tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljujejo izrek ukrepov v najdaljšem času trajanja 12 mesecev, pogoji za izrek milejših ukrepov niso izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je svojo prvo odločitev (celo na predlog predlagateljice) spremenilo tako, da je komunikacija, kar se tiče starševske skrbi in izvajanja stikov z mladoletnimi otroki, dopustna. Načelo sorazmernosti je bilo tako ustrezno upoštevano.

3.Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo na podlagi osmega odstavka 22.a člena ZPND po prostem preudarku. Pravilno je sklenilo, da je stroške postopka dolžan predlagateljici v celoti povrniti nasprotni udeleženec, ki je s svojimi ravnanji povzročil potrebo po uvedbi postopka in bil v postopku s svojimi ugovori tudi neuspešen.

4.Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

4.O stroških pritožbenega postopka

5.Nasprotni udeleženec v pritožbenem postopku ni uspel, zato mora povrniti stroške pritožbenega postopka predlagateljici (osmi odstavek 22.a člena ZPND). Pritožbeno sodišče je kot potrebne stroške predlagateljice upoštevalo: 320 točk za vložitev odgovora na pritožbo, 2 % materialnih stroškov, 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 238,92 EUR.

6.V primeru zamude mora nasprotni udeleženec plačati tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (378. člen OZ).

-------------------------------

1Predlagateljica se je po izdaji prvega sklepa preselila.

2Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 880/2021 z dne 2. 6. 2021.

3Na naroku dne 25. 9. 2025 je nasprotni udeleženec sicer izjavil, da nima nobenih težav s tem, da se ne sme približevati predlagateljici osebno ali preko drugih komunikacijskih sredstev, razen da to povzroča težave pri dogovarjanju glede stikov (l. št. 74); v tem delu je bil sklep kasneje ustrezno spremenjen.