Jedro

Nedvomno je v javnem interesu, da zemljiškoknjižni podatki odražajo dejansko lastninsko stanje na nepremičninah, zaradi česar je 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS) v zvezi z 248. členom ZZK-1, omogočil kupcem stanovanj po Stanovanjskem zakonu (SZ), da se vpišejo v zemljiško knjigo tudi v primerih, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik, vendar mora biti tudi v teh primerih izkazana identiteta nepremičnine, ki je navedena v listini, ki je podlaga za vpis, in nepremičnine, na katero se nanaša predlagani vpis.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlagateljev ugovor in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 406554/2016, s katerim vpis lastninske pravice v korist predlagatelja na uvodoma navedeni nepremičnini ni bil dovoljen.

2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Uvodoma navaja, da je sodišče pri odločitvi o ugovoru zavrnilo argumentacijo, ki jo je predhodno navedla zemljiškoknjižna sodniška pomočnica. Kljub temu je predlagani vpis zavrnilo, češ da "predlagatelj ni izkazal identitete med nepremičnino, ki je navedena v listinah, ki so podlaga za vpis, ter zemljiškoknjižnim predlogom". Taka odločitev je zmotna, kar izhaja že iz razlogov, ki jih je samo navedlo, in sicer da "je predmet predloženih pogodb stanovanje 0 v 0 nadstropju stanovanjske stavbe na P. v L., stoječi na parc. št. 3 in 14 vl. št. 397, k.o. G.". To pomeni, da že iz predloženih pogodb nedvoumno in jasno izhaja, da stanovanjska stavba na P. v L., v kateri se nahaja predlagateljevo stanovanje, stoji (tudi) na parceli št. 3. Gre za edino stanovanje v tej stanovanjski stavbi, kar je bilo tudi razlog, da je bilo v pogodbi (nekoliko nerodno sicer) označeno kot stanovanje 0 v nadstropju 0. Da je temu tako, izhaja tudi iz vpogleda ne e- prostor GURS, ki ga je sodišče opravilo, vendar je odločilna dejstva zmotno ugotovilo. Tako je zmotno ugotovilo, da "parcela 3 k.o. G. v naravi ne predstavlja stanovanja, ampak pozidano zemljišče v velikosti 149 m2, na kateri ni evidentirana stavba", medtem ko naj bi se "stavba z naslovom P., L. po podatkih GURS nahajala na parc. št. 131 k.o. G.". Iz podatkov GURS jasno izhaja, da se stanovanjska stavba z naslovom P. nahaja na obeh parcelah. To izhaja tudi iz podatkov o vrstah rabe parcele, kjer je izrecno navedeno, da navedena parcela v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo v izmeri 19 m2 in dvorišče v izmeri 130 m2. Sodišče je pri odločanju predlagatelju kršilo tudi ustavno zagotovljeno pravico do izjave (22. člen Ustave RS), v zvezi s čimer se sklicuje na Up-969/13 z dne 17.9.2015, saj mu ni dalo možnosti, da se izjavi o vpogledu na e - prostor GURS, ki ga je opravilo. To je zlasti pomembno, ker je sodišče prve stopnje odločilna dejstva, ki izhajajo iz navedenega vpogleda, zmotno ugotovilo. Ker v konkretni zadevi sodniški pomočnik v sklepu Dn 406554/2016 ni kakorkoli problematiziral dejstev, zaradi katerih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja, predlagatelj ni imel možnosti, da bi ugotovitvam sodišča oporekal, saj je bil z njimi prvič seznanjen v izpodbijanem sklepu. Zato je edina ustavno skladna razlaga določil ZZK-1, da pritožbeno sodišče pritožbene navedbe in dokaze upošteva. Glede na vse navedeno je zaradi kršitve predlagateljeve pravice do izjave podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlagatelj pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da vpis dovoli, podrejeno pa, da zpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika razveljavi ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zemljiškoknjižni zadevi je predlagatelji predlagal vpis lastninske pravice nanj pri uvodoma navedeni nepremičnini, na kateri je kot imetnica lastninske pravice vpisana M. K.. Kot listino, ki je podlaga za vpis, je predložil Kupoprodajno pogodbo o prodaji stanovanja na podlagi Stanovanjskega zakona z dne 10.2.1993 in Dodatek št. 1 k navedeni pogodbi z dne 10.2.1993. Iz navedenih listin izhaja, da je bilo predmet prodaje 4,5 sobno stanovanje št. 0 v 0 nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu P., L., stoječi na parceli številka 3 in 14, vl. št. 397, k.o. G. v izmeri 153,62 m2. Sodišče se je pri odločitvi oprlo na (javno dostopne) podatke GURS, iz katerih izhaja, da se stavba z naslovom P., L., nahaja na parc. št. 131 k.o. G. II, parc. št. 3 k.o. G. pa v naravi ne predstavlja stanovanja, ampak pozidano zemljišče v velikosti 149 m2, na katerem ni evidentirana stavba.

5. Drži sicer, da se pritožnik v postopku na prvi stopnji ni mogel izjasniti glede javno dostopnih podatkov GURS, na katere se je oprlo sodišče, vendar se je glede njihove vsebine lahko izjasnil v pritožbenem postopku, zato njegova pravica do izjave ni kršena. Očitana kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

6. Pritožnik ugotovitve sodišča, da je kupil stanovanje, da pa predmetna parcela ne predstavlja stanovanja, ni uspel ovreči. Pritožnik se sklicuje na opisne podatke GURS vendar tudi ti podatki izkazujejo, da parcela v celoti ne predstavlja stanovanja, temveč stavbo v izmeri 19 m2 in dvorišče v izmeri 130 m2. Tudi sicer iz pogodbe izhaja, da je predlagatelj kupil stanovanje, ki predstavlja etažno lastnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. Tudi iz zemljiškoknjižnega dovolila, vsebovanega v 5. členu pogodbe je razvidno, da prodajalec dovoljuje, da se pri navedenem stanovanju v zemljiški knjigi vknjiži etažna lastnina, zato na podlagi predloženih listin in vpogleda v javno dostopne podatke GURS (tako tiste, ki jih je vpogledalo sodišče prve stopnje, kot tudi tiste, na katere se sklicuje predlagatelj v pritožbi) ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da gre za edino stanovanje stanovanjske stavbe. Nedvomno je v javnem interesu, da zemljiškoknjižni podatki odražajo dejansko lastninsko stanje na nepremičninah, zaradi česar je 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS) v zvezi z 248. členom ZZK-1, omogočil kupcem stanovanj po Stanovanjskem zakonu (SZ), da se vpišejo v zemljiško knjigo tudi v primerih, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik, vendar mora biti tudi v teh primerih izkazana identiteta nepremičnine, ki je navedena v listini, ki je podlaga za vpis, in nepremičnine, na katero se nanaša predlagani vpis1. Ta pa v konkretnem primeru, iz prej navedenih razlogov, ni izkazana. Odločitev, da niso podani pogoji za zahtevani vpis iz 148. člena ZZK-1, je torej pravilna.

7. Pritožba ni utemeljena in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 npr. z identifikacijskim potrdilom