Jedro

Postopek je potekal v skladu z 42. členom ZBPP, saj je organ po obvestilu, da je tožnica podedovala premoženje, začel s postopkom ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti. Po opravljenih poizvedbah je tožnico pozval, da izjavi, ali je znesek 20.000,00 EUR prejela oziroma da pojasni, kakšne postopke je sprožila v primeru neplačila. Podatki predloženega spisa potrjujejo trditev tožene stranke, da tožnica na prej navedeni dopis, kljub opozorilu na posledice, ni odgovorila. Tudi v tožbi ne zanika za sporno odločitev relevantnega podatka, da je prejela dediščino, zato je odločitev o vračilu brezplačne pravne pomoči pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe ugotovila, da je bila prosilki z odločbo Bpp 718/2008 z dne 26. 8. 2008, neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP). V 2. točki izreka je odločila, da se odvetnika A.A. razreši izvajanja BPP in v 3. točki, da je prosilka dolžna povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP v višini 2.799,93 EUR. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je na podlagi dednega dogovora, ki ga je prosilka sklenila z drugo zakonito dedinjo B.B., ki je razviden iz Sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju opr. št. D 494/2011 z dne 27. 9. 2011, po pokojni C.C., razvidno, da se je B.B. zavezala D.D. izplačati 20.000 EUR najkasneje do 1. 3. 2012 brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka je 4. 11. 2013 prosilko pozvala, naj v roku 8 dni pisno pojasni, ali je ta znesek prejela, oziroma kolikor ga ni, ali je v zvezi s tem vložila kakšen izvršilni predlog in pred katerim sodiščem. Tožena stranka jo je opozorila tudi, da bo v primeru, če v 8 dneh ne bo predložila pisnega pojasnila, štela, da ji je bil znesek 20.000 EUR izplačan, torej bo morala uporabiti določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) o neupravičeno prejeti BPP. Prosilka do dneva izdaje odločbe na prej navedeni dopis ni odgovorila, zato je tožena stranka štela, da ji je B.B. v celoti plačala znesek 20.000 EUR.

3. V skladu s 23. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) se dediščine štejejo kot občasni, neperiodični dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju finančnega položaja prosilke in njene družine in vplivajo na pravico do BPP, zato bi ta podatek prosilka v skladu z določbo 41. člena ZBPP toženi stranki morala sporočiti v roku 8 dni, česar ni storila, torej je zamolčala pomembna dejstva in okoliščine, ki vplivajo na pravico do BPP. Na podlagi 43. člena ZBPP se za neopravičeno prejeto BPP šteje že plačana BPP, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov, v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Tožena stranka je štela, da je bil prosilki znesek v višini 20.000 EUR nakazan najkasneje do dne 1. 3. 2012, kot je bilo dogovorjeno v dednem dogovoru, torej je nakazilo tega zneska prejela še v času izvajanja BPP, pridobljene za postopek pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. P 754/2008. 4. Na podlagi navedenega je tožena stranka ugotovila, da je bila prosilki z odločbo opr. št. Bpp 718/2008 z dne 26. 8. 2008, zaradi zamolčanja podatkov o spremenjenem finančnem položaju, BPP dodeljena neupravičeno. V konkretni zadevi je bila iz sredstev BPP izplačana nagrada odvetniku A.A. v višini 2.258,55 EUR, prav tako stroški izvedenca v višini 451,38 EUR. To neupravičeno BPP je prosilka skladno z drugim odstavkom 43. člena ZBPP dolžna vrniti in plačati tudi vse stroške, ki jih je bila oproščena, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožnica v tožbi pojasnjuje, da leta 2008, ko je dobila BPP, ni vedela, da bo morala ta denar vračati. Odvetnik A.A. je vedel za njeno dediščino, prav tako Center za socialno delo v Laškem. Tega podatka sodišču res ni sporočila. Sodišče prosi, da jo oprosti plačila ali plačilo prestavi (odloži) in bo ta znesek poravnala, če bo kdaj kaj imela. Ne strinja se z ugotovitvijo, da živi v skupnem gospodinjstvu z E.E. Res živi v njegovi hiši, v podstrešnem stanovanju, za katerega ima najemno pogodbo za nedoločen čas.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovor na tožbo ni poslala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, organ je zanjo navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).

9. Odločitev temelji na podlagi 41. in 42. člena ZBPP. Po 41. členu ZBPP mora upravičenec pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena; upravičenec mora strokovno službo za BPP v času od odobritve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja; te spremembe pa mora upravičenec sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje zvedel. Navedena pravna podlaga torej k obveščanju tožene stranke zavezuje tožnico, ki zato s svojim tožbenim ugovorom, da sta za dediščino vedela tako odvetnik, kot Center za socialno delo, v tem upravnem sporu ne more biti uspešna.

10. Strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP, ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP (prvi odstavek 42. člena ZBPP); po izvedenem ugotovitvenem postopku strokovna služba za BPP predlaga pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma obliko BPP (neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč) (drugi odstavek 42. člena ZBPP); o spremembah iz prejšnjega odstavka odloči organ za BPP takoj, če to iz objektivnih razlogov ni mogoče, pa odloči najkasneje s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu predloga strokovne službe za BPP (tretji odstavek 42. člena ZBPP). Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da je postopek potekal v skladu s citirano zakonsko določbo, saj je organ po obvestilu, da je tožnica podedovala premoženje, začel s postopkom ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti. Po opravljenih poizvedbah je z dopisom št. Bpp 718/2008 z dne 4. 11. 2013 obvestil tožnico in jo pozval, da se o njih tudi izjavi. Opozoril jo je, da mora v postavljenem roku pojasniti, ali je znesek 20.000,00 EUR prejela oziroma pojasniti kakšne postopke je sprožila v primeru neplačila. Podatki predloženega spisa potrjujejo trditev tožene stranke, da tožnica na prej navedeni dopis, kljub opozorilu na posledice, ni odgovorila. Tudi v tožbi ne zanika za sporno odločitev relevantnega podatka, da je prejela dediščino, njeni ugovori, da je bilo v izpodbijani odločbi nepravilno ugotovljeno, da živi v skupnem gospodinjstvu z E.E. pa na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Sodišče v tem sporu ne more odločati niti o tožničinem predlogu za oprostitev vračila neupravičeno dodeljene BPP, ali odlogu tega plačila, saj za za to odločitev ni pristojno.

11. Ker je torej odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo kot neutemeljeno.