Jedro

Sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, kljub temu, da ni zaslišalo dodatno predlaganih prič s strani obrambe, kar je v sodbi tudi zadovoljivo obrazložilo.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati 5.000,00 (pet tisoč) tolarjev povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obd. spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po I. odst. 240. člena KZ RS.

Na podlagi istega zakonskega določila mu je bila izrečena kazen šestih mesecev zapora. Obdolžencu je bila tudi naložena povrnitev škode vsem oškodovancem in pa plačilo stroškov kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila zagovornica obdolženega zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, v posledici napačne odločitve in odmere kazni s predlogom, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču z napotilom po izvedbi v pritožbi predlaganih dokazov, to je zaslišanjem novih prič, podrejeno pa samo oprosti obdolženca.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica napada sodbo sodišča prve stopnje, češ da je slednje svojo odločitev oprlo le na izpoovedbo dveh prič S. in V., ki pa nista prepričljivi in da sta tudi medsebojno v nasprotju. Dejansko stanje je glede na pomanjkljivo izveden dokazni postopek, saj je bilo zaslišano premalo prič, napačno ugotovljeno. Ni dokazano, da naj bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Potrebno bo zaslišati še s strani obrambe predlagane priče, da bo dejansko stanje razčiščeno in pravilno ugotovljeno.

Sodišče druge stopnje ocenjuje nasprotno. Obe priči V. in S. sta prepričljivo in brez dvoma tudi resnično izpovedali kar o kritičnem dogodku vesta. Njuni izpovedbi sta skladni in se tudi dopolnjujeta tako da je brez sence doma zaključiti kljub obdolženčevemu zanikanju dejanja, da je prav on tisti, ki je kritičnega večera odvrgel bombo pred lokalom x bar in s tem povzročil konkretno nevarnost za vse prisotne, nastala pa je tudi premoženjska škoda. Obdolženec je bil pred časom tudi v hrvaški gardi, kjer je prišel v stik s orožjem tudi z eksplozivnimi sredstvi, ter dobro pozna njihvo delovanje kot tudi učinek. Zato je prvostopensko sodišče pravilno kvalificiralo krivdno obliko njegovega delovanje kot eventualni naklep, saj se je obd.

zavedal teže posledic katere lahko povzroči njegovo ravnanje pa je nato pristal, bombo aktiviral in odvrgel. Zaslišanje novih prič je v danem primeru docela nepotrebno. Po oceni sodišča je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, pritožbeni razlog ni podan, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev zakona na katere mora paziti po uradni dolžnosti (l. odst. 376. čl. ZKP).

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo kar je v skladu s čl. 384 ZKP.

Obd. mora plačati stroške pritožbenega postopka. Povprečnina mu je bila odmrejena glede na čas tranja in zamotanost pritožbenega postopka ob upoštevanju njegovih premoženjskih razmer.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih čl. 98 in 101 ZKP.