Jedro

Izterjava ne sme spraviti v nevarnost ne le nujnega preživljanja zavezanca, ampak tudi njegovih družinskih članov.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Izvršnega sveta skupščine občine z dne 30.6.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila vlogi tožnika - zavezanca za odpis doplačila dohodnine za leto 1991 v znesku 1.390,00 SIT. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da vlogi ni ugodila, ker so tožnikovi neto prejemki presegali neto znesek zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev.

Tožnik v prošnji za odpis dohodnine, ki pa jo je sodišče smiselno štelo kot tožbo, navaja, da z osebnim dohodkom preživlja še enega otroka in zato prosi za odpis dohodnine.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Določba 107. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91) oziroma 114. člen prečiščenega besedila (Uradni list RS, št. 14/92 - ZDoh) tega zakona, na katerega se tožena stranka v odločbi sklicuje, določa, da izvršni svet občinske skupščine lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. V izpodbijani odločbi tožena stranka svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da so zavezančevi neto prejemki presegali neto znesek zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev. Tožena stranka je svojo odločitev v obrazložitvi oprla le na prejemke tožnika, ki presegajo neto znesek zajamčenega osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev. Po mnenju sodišča tožena stranka v postopku ni ugotovila vseh dejstev in okoliščin, ki so v tem primeru potrebne za ugotovitev dejanskega stanja in, ki naj bi bila temelj za pravilno uporabo materialnega predpisa, v tem primeru navedene zakonske določbe, ki z uporabo prostega preudarka omogoča odpis davčnega dolga v celoti ali deloma, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Po navedeni zakonski določbi izterjava ne sme spraviti v nevarnost ne le nujnega preživljanja zavezanca, kot ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi, ampak tudi njegovih družinskih članov. V ponovnem postopku bo moral organ, ki bo o zadevi odločal, ugotoviti materialno stanje družine v celoti in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja po prostem preudarku presoditi in tudi obrazložiti sprejeto odločitev.

Ker v izpodbijani odločbi dejansko stanje v bistvenih točkah ni bilo popolno ugotovljeno in so bila kršena pravila postopka, sodišče ne more rešiti spora, zato je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni lit RS, št. 1/91-I.)