Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zastavna pravica oz. prej poplačilna pravica, pridobljena ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, učinkuje tudi zoper vsakokratnega poznejšega solastnika nepremičnine.
Pritožbi se zavrneta in sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je izvršilni postopek nadaljevalo glede solastninskega deleža Z. M. do ¼ na nepremičnini parc. št. 926/2, k.o. x (ID znak xxxx).
2. Zoper navedeni sklep sta dolžnica in Z. M. vložili pravočasni pritožbi.
3. Dolžnica vlaga laično pritožbo iz razloga, ker trdi, da se ta izvršilni postopek vodi le proti njej in je dopusten le na njeni lastnini in ne na nepremičnini, ki je v lasti tretjih oseb, zoper njo pa je začet stečajni postopek, kar je tudi ugotovilo sodišče s sklepom opr. št. I Ip 256/2010. Sodišče je tudi ugotovilo, da ¼ nepremičnine parc. št. 926/2 k.o. x. ni v lasti dolžnice ter da ¼ te iste nepremičnine, ki je v lasti Z. M., ne sodi v stečajno maso. Dolžnica je le pritožnica in se bodo upniki poplačali iz stečajne mase. Tako ni nobene pravne podlage za nadaljevanje izvršbe na nepremičnini, ki ni v lasti dolžnici. Nepremičnina je bila prodana na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena pred vpisom zastavne pravice, ki jo terjajo upniki v teh postopkih. Tudi cenitev nepremičnin se na sporni solastninski delež nepremičnine ne nanaša. Predlaga, da se izvršba na tem solastnem delu nepremičnine ustavi.
4. Z. M. v svoji pritožbi navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se izvršba na solastnem delu nepremičnine do ¼ ustavi. Sklicuje se na pravdni postopek opr. št. 1331/2006-2. Zoper dolžnico je začet stečajni postopek, kar je tudi ugotovilo višje sodišče v sklepu opr. št. I Ip 256/2010. Sodišče je tudi ugotovilo, da ¼ sporne nepremičnine ni v lasti dolžnice. Ostala četrtina, ki je v lasti pritožnice, pa ne sodi v stečajno maso. Dolžnica je le M. A. in se bodo upniki poplačali iz stečajne mase. Tako ni nobene pravne podlage za nadaljevanje izvršbe na nepremičnini, ki ni v lasti dolžnice. Predlaga, da se izvršba v tem delu ustavi.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in se v izogib ponavljanju višje sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi navedbami obeh pritožnic, da ni podlage za nadaljevanje izvršbe na nepremičnini, ki ni v lasti dolžnice, višje sodišče navaja, da je na to že odgovorilo sodišče prve stopnje, ko se je sklicevalo na 2. odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da zastavna pravica oz. prej poplačilna pravica, pridobljena ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, učinkuje tudi zoper vsakokratnega poznejšega solastnika nepremičnine. Zaznamba sklepa o izvršbi namreč ni procesna ovira, ki bi preprečevala dovolitev prenosa lastninske pravice na podlagi predloga, ki je bil vložen po vpisu zaznambe v zemljiško knjigo. Povedano drugače, če je v zemljiški knjigi zaznamba zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi, se lahko izvršba zaradi izterjave denarne terjatve, ki je predmet sklepa o izvršbi, opravi tudi proti osebi, ki je nepremičnino pridobila (vložila predlog za vknjižbo lastninske pravice) po trenutku zaznambe. Pritožnica Z. M. je vložila predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo šele 21. 11. 2005, zato pravno učinkuje njena lastninska pravica šele od 21. 11. 2005. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom, kar kupoprodajna pogodba je, se namreč zahteva vpis v zemljiško knjigo (49. člen Stvarnopravnega zakonika). Ob vpisu lastninske pravice na pritožnico Z. M. pa je bila že opravljena zaznamba izvršilnega postopka v smislu 170. člena ZIZ v zemljiški knjigi, kar seveda pomeni, da je pritožnica Z. M. pridobila lastninsko pravico na solastnem deležu ¼ sporne nepremičnine, obremenjeno z zastavno pravico. Tako je postala hipotekarna dolžnica, od katere upnik lahko zahteva prodajo nepremičnine, s katere se bo dolg poplačal (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-2324/08). Navedena obrazložitev izkazuje, da obstaja pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe glede predmeta izvršbe v smislu 4. odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki predstavlja solastninski delež Z. M. do ¼ na nepremičnini parc. št. 926/2 k.o. x (ID ZNAK xxxx).
7. Ne drži tudi pritožbena trditev, da je prvo sodišče v pravdni zadevi P 1331/2006-II zahtevku prvotožnice Z. M. na nedopustnost izvršbe za sporni solastni del nepremičnine ugodilo. Iz prilog vodilnega spisa In 249/07 (C4) izhaja, da je tožbeni zahtevek na nedopustnost izvršbe zavrnjen.
8. Pritožbena navedba dolžnice, da cenitev nepremičnine, na podlagi katere se izvršba zoper dolžnico vodi, ne zajema ½ nepremičnine parc. št. 926/2 k.o. x, ni pravno pomembna trditev v okviru tega pritožbenega postopka, saj se odloča le o možnosti nadaljevanja izvršbe iz razloga, ker ta solastni del nepremičnine ni zajet v stečajno maso v stečajnem postopku zoper dolžnico, ne pa o pravilnosti izvedenskega mnenja oz. ugotovitev vrednosti nepremičnine.
9. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. točka 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ) je višje sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
10. O predlogu obeh pritožnic, da se postopek pred sodiščem prve stopnje ustavi, pa odloča sodišče prve stopnje.