Jedro

Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo najprej utemeljeno in pravilno razpisalo ter ga nato kljub odsotnosti pravilno vabljenega toženca, katerega izostanek je pravilno štelo za neopravičenega, opravilo, nakar je v skladu s tretjim odstavkom 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP, izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

Razlogi izpodbijane sodbe, katere pravno varstvo se nanaša na plačilo računov, in ne na neveljavnost pogodbe o upravljanju, so skladni s spisovnim gradivom, ki potrjuje razloge sodišča, da je narok bil opravljen v prisotnosti zakonitega zastopnika in pooblaščenke tožeče stranke ter v odsotnosti pravilno vabljenega toženca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v roku v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 153,00 EUR.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je s sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati skupno 644,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih določno opredeljenih zneskov in posamičnih datumov zamude dalje, kot to izhaja iz I. točke izreka. Odločilo je tudi o povrnitvi izvršilnih in pravdnih stroškov tožeči stranki, in jih v višini 674,80 EUR naložilo v plačilo toženi stranki (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se tožena stranka (toženec, pritožnik) pravočasno pritožuje. Navaja, da sodbo izpodbija iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov, in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sodba v celoti zavrne ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožnik navaja, da je zoper razpravljajočo sodnico že pred razpisanim narokom za dne 24. 5. 2023 v tej zadevi vložil kazenske ovadbe, ki še niso bile obravnavane, kar velja tudi za vložene ovadbe zoper A. d.o.o. in njegove zakonite zastopnike oz. pooblaščenko ter s sodnico nedovoljeno povezane sodnice, zaradi česar je narok razpisan in izveden protizakonito, prav tako je protizakonita sodba, ki je brez pravnega učinkovanja, nična. Sodnica šele v sodbi poda brezpredmetne navedbe o vloženih nerešenih kazenskih ovadbah, ki ne pomenijo upravičenega razloga za preklic; njena trditev, da je dopis oz. opravičilo za izostanek z naroka in predlog za njegov preklic prejela pet dni pred narokom in prepozno, je protizakonita. Zaradi opustitve odgovora, za katerega je imela dovolj časa, podala pa ga je šele v sodbi, čeprav so nerešene kazenske ovadbe zadostna podlaga za dvom v njeno nepristranskost in so utemeljen razlog za preklic naroka in upravičen razlog za njegov izostanek z naroka, je podana zmotna uporaba materialnega prava in bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. in 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Nerešene kazenske ovadbe ne pomenijo pritožniku očitane zlorabe procesnih pravic niti krivih ovadb. Potrjujejo pa protizakonito sojenje in pristranskost sodnice, katere neresnične z znaki kaznivega dejanja so tudi navedbe, da gre za nasprotovanje utemeljenemu zahtevku, ki predstavlja zlorabo procesnih pravic, za vložitev neutemeljenih zahtev za izločitev sodnikov in predlogov za delegacijo, zato je pri izdaji sodbe sodelovala sodnica, ki bi morala biti izločena iz procesa odločanja do odločitve organov pregona, in ne more sodelovati pri obravnavi; zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 7., 10. in 15 točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavlja, ker vložene in nerešene kazenske ovadbe zoper razpravljajočo sodnico pomenijo procesno oviro (zapis sodnice C. C. v zadevi P 310/2018), ter prejudiciranje v določitvi A. d. o. o. za upravnika.

Pritožnik je že v dopustni drugi pripravljalni vlogi opozoril, da predložena neveljavna in nezavezujoča pogodba o upravljanju št. 121/12 z dne 12. 1. 2012 predstavlja predhodno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti najprej, ker odpravlja možnost ponovnega odločanja. Razpravljajoča sodnica ni upoštevala v dokaz predložene pravnomočne sodbe P 564/2013 z ugotovitvijo, da je predložena pogodba o upravljanju neveljavna podlaga za vtoževanje stroškov upravljanja in da ta ugotovitev velja za vse zadeve, v katerih je predložena. Takšno ponovno odločanje o pogodbi o upravljanju pomeni bistveno kršitev določb pravnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in hkrati zmotno uporabo materialnega prava. Podani sta tudi bistvena kršitev pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi nasprotja med predhodno nerešenim vprašanjem in razlogi sodbe, in iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi nasprotja med listinami (pozivi sodišča, neodziv stranke) in navedbami v sodbi. Po pritožniku predlagane priče B. B. sodnica ni vabila tudi iz razloga, ker je zoper njo, tožečo stranko, njune zastopnike in odvetnico, skupaj s tožencem podal kazenske ovadbe; ker glavne obravnave z zaslišanjem priče ni opravila, in pritožniku ni omogočila pravnega varstva, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP.

Pritožnik očita sodnici namerno in kaznivo prepletanje več sodnih postopkov (te pritožba določno navaja), ki istočasno pomeni kršenje ustavne pravice do obrambe in poštenega sojenja. Zaradi nezakonito razpisanega naroka mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter hkrati bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba temelji na nezakonito razpisanem naroku. Pravda pod P 60/2020 med istima strankama je prišla v obravnavo leto dni prej, razpravljajoča sodnica pa je namesto poravnalnega naroka, na katerega se sklicuje v vabilu stranki z dne 23. 2. 2023, protizakonito razpisala pripravljalni narok; gre za napačno uporabo materialnega prava, zaradi česar je narok za glavno obravnavo protizakonito razpisan in je sodba brez pravnega učinka. Ker zapisnik pritožniku ni bil vročen, sodnica ni izkazala, da je bil dne 24. 5. 2023 narok dejansko opravljen. Odsotnost zapisnika pomeni zmotno uporabo materialnega prava in bistveno postopkovno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, saj o odločilnem dejstvu, da je bil opravljen narok, obstaja nasprotje med razlogi sodbe in manjkajočim zapisnikom. Zaradi nevročenega zapisnika, torej odsotnosti zapisnika o opravljenem naroku dne 24. 5. 2023, tožbe na podlagi pripoznave tudi ni mogoče preizkusiti, zato obstaja bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pri čemer je sodba brez izkazanega zapisnika izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar pomeni tudi bistveno kršitev postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožnik nadalje za neresnično označuje navedbo, da je edini zahteval izvedbo naroka za glavno obravnavo, ker je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe z dne 16. 4. 2021 in v drugi pripravljalni vlogi z dne 18. 6. 2021 imensko in vsebinsko predlagala zaslišanje svojih zakonitih zastopnikov in zaposlenih. Priznava, da tožeča stranka ni izrecno zapisala predloga za izvedbo naroka, vendar v dogovoru z razpravljajočo sodnico (tako tudi v P 112/2022), da bo sprejela sodbo v škodo tožene stranke, če ta ne bo zahteval izvedbe naroka. Pogoji iz 316. člena ZPP niso izpolnjeni oz. pritožnik zahtevka ni pripoznal; podani sta bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 15. in 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava. Zaradi dveh vloženih pripravljalnih vlog, ki sta dovoljeni, je izpolnjen pogoj iz 450. člena ZPP, po katerem postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj, vlogama pa je pritožnik priložil pravnomočno sodbo pod P 564/2013 s sodbo Cp 368/2015, ki sta izkazovali ugotovitev, da je pogodba o upravljanju od 1. 2. 2012 dalje nezavezujoča in neveljavna. Tudi v primeru neopravičenega izostanka z naroka in predloga za preklic naroka (kar v predmetnem primeru ne drži), mora biti izpolnjen pogoj pripoznavanja tožbenega zahtevka za izdajo sodbe brez nadaljnje obravnave, ki v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Zato je podana zmotna uporaba materialnega prava in bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da vložena ovadba zoper sodnika ni razlog za preklic naroka, in ker pritožnik nanj ni pristopil, je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave; o tej možnosti je bil pritožnik obveščen. Sodišče je pravilno ocenilo namen številnih očitno neutemeljenih vloženih kazenskih ovadb. Pogodba o upravljanju je veljavna, izrek sodbe P 564/2013 je posledica v tej zadevi nepravočasne predložitve vseh potrebnih dokazil s strani tožeče stranke, medtem ko pritožnik ni sprožil nobenega postopka za neveljavnost pogodbe. Toženec si napačno razlaga veljavno zakonodajo glede vročanja zapisnikov. Splošne in pretežno nerazumljive kazenske ovadbe ne morejo vzpostaviti dvoma v sodničino nepristranskost. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej v zvezi z neutemeljenim očitkom o napačnem pravnem pouku izpostavlja, da se sme sodbo na podlagi pripoznave, ki je izdana v postopku v sporu majhen vrednosti, izpodbijati samo zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ne pa tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP),1 kot je pravilno zapisano v pravnem pouku izdane sodbe. Če namreč v 30. poglavju ZPP ni posebnih postopkovnih pravil, veljajo druge splošne določbe ZPP, ki urejajo redni postopek, in ker ZPP v prvem odstavku 458. člena opredeljuje dopustne pritožbene razloge le za končno meritorno odločbo, ne pa tudi za sodbo na podlagi pripoznave, izdano po tretjem odstavku 454. člena istega zakona, za slednjo veljajo splošna določila,2 med drugim tretji odstavek 338. člena ZPP, ki zanjo ne dopušča pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava.

6. Pritožnik ne zanika, da se ni udeležil dne 24. 5. 2023 razpisanega naroka za glavno obravnavo, za katerega mu je bilo vabilo vročeno na podlagi določb ZPP o fikciji vročitve dne 11. 3. 2023. V zvezi z njegovim predlogom za preklic in opravičilom z naroka je prvostopno sodišče v točkah 9 do 11 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno povzelo zakonsko dikcijo prvega odstavka 115. člena ZPP, ki predstavlja pravno podlago za odločitev o preložitvi naroka in razlogih zanjo, pravilno pa je tudi zapisalo, zakaj v predlogu toženca, ki ga je sodišče prejelo dne 19. 5. 2023, navedeni razlogi ne pomenijo opravičljivih razlogov za preklic naroka in neudeležbo toženca na njem. Ob tem je pravilno pojasnilo, da vložene kazenske ovadbe zoper razpravljajočo sodnico v zvezi s procesnimi opravili v obravnavanem postopku, pa tudi kazenske ovadbe zoper druge sodnice in udeležence v tem in drugih postopkih, v zvezi s katerimi pritožnik razpravljajoči sodnici očita povezanost in nezakonito usklajeno delovanje, niso razlog za preklic naroka in njegovo preložitev, kot tudi, da zaradi samostojnosti in neodvisnosti odločanja ni zavezujoče stališče druge sodnice v drugi konkretni pravdni zadevi, niti iz istega razloga sodišče pri razpisu narokov in pri izdanih odločbah ni vezano na ista procesna opravila v drugih sodnih postopkih, v katerih je udeleženec toženec. Ker pritožnik očitka vsebinsko ne pojasni, niti ne navede, katero kršitev uveljavlja z nadaljnjimi navedbami v smeri zatrjevanega protizakonitega kršenja Sodnega reda zaradi obravnavanja zadeve P 49/2021 z eno leto kasnejšim dospetjem v pravdni postopek v primerjavi s še vedno nerešeno zadevo P 60/2020 druge sodnice, pritožbeno sodišče, razen s predhodnim odgovorom tudi na navedeni posplošeni očitek ne more drugače odgovoriti. Predlog za preklic in preložitev naroka pomeni prošnjo sodišču, da odloči o utemeljenosti predlaganega, in če sodišče stranke o preklicu naroka ne obvesti, ne glede na čas prejetja predloga, to pomeni, da se bo narok opravil. Procesna pravila ZPP namreč nalagajo, da se postopek ustrezno izpelje in o zadevi razsodi, kar brez oprave naroka za glavno obravnavo, glede na izrecno podani predlog zgolj toženca, česar ta v pritožbi niti ne zanika, ni mogoče. Vložene in nerešene kazenske ovadbe zoper razpravljajočo sodnico3 že kot samostojen razlog ne predstavljajo opravičenega razloga niti za odsotnost toženca z naroka niti opravičenega razloga za preklic, kot je to pravilno presodilo prvostopno sodišče, pri čemer vlaganje številnih kazenskih ovadb (kar potrjujejo pritožbene navedbe) po presoji pritožbenega sodišča lahko kaže na poskus zlorabe procesnih pravic, kadar se z njimi poskuša doseči neoprava naroka.4

7. Razlogi in zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti razpisa in oprave naroka (vključno s pripravljalnim narokom po veljavnem ZPP) so pravilni. Pritožbeni očitki o napačni odločitvi ter v zvezi s tem zmotno opredeljevani očitki o obstoječih absolutnih bistvenih kršitvah iz 1., 2., 7., 8., 10., 13., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP so tako neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo najprej utemeljeno in pravilno razpisalo ter ga nato kljub odsotnosti pravilno vabljenega toženca, katerega izostanek je pravilno štelo za neopravičenega, opravilo, nakar je v skladu s tretjim odstavkom 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP, izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Z njo je tožbenemu zahtevku ugodilo, ob čemer je tudi pravilno obrazložilo vse potrebne predpostavke, kar izhaja iz točk 12 in 13 obrazložitve izpodbijane sodbe. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki bistvenih postopkovnih kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (da je sodba na podlagi pripoznave izdana v nasprotju z zakonskimi določbami). Izpodbijano sodbo je izdala sodnica, ki je opravila tudi glavno obravnavo, za katero iz zapisnika ne izhaja, da ne bi bila javna, iz podatkov spisa pa ni razvidno, da bi bila sodnica s sklepom predsednika sodišča izločena (tega sicer pritožba niti ne zatrjuje), niti ni zatrjevanih razlogov iz 1. do 5. točke prvega odstavka 70. člena ZPP.

8. Zapisnik o naroku z dne 24. 5. 2023 (l. št. 178 spisa) izkazuje opravo naroka; predstavlja javno listino, za katero (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP) velja zakonska domneva o resničnosti tega, kar se v listini ugotavlja. Zato je pritožnik s pritožbenimi očitki o nevročenem zapisniku in posledično neobstoju slednjega oz. nezakonitosti sodbe ne more izpodbiti (četrti odstavek 224. člena ZPP). Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP5 zato ni utemeljen, saj zatrjevano nasprotje ni podano glede nobene od pritožbenih navedb v tej smeri. Razlogi izpodbijane sodbe, katere pravno varstvo se nanaša na plačilo računov, in ne na neveljavnost pogodbe o upravljanju, so skladni s spisovnim gradivom, ki potrjuje razloge sodišča, da je narok bil opravljen v prisotnosti zakonitega zastopnika in pooblaščenke tožeče stranke ter v odsotnosti pravilno vabljenega toženca. Neutemeljeni so tudi nadaljnji pritožbeni očitki o kršitvi pravice do vročitve zapisnika o naroku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker ZPP ne predvideva obveznosti sodišča, da stranki v primeru njene odsotnosti z naroka vroča zapisnik. Kljub pritožbenemu očitku je izpodbijana sodba obrazložena in ima vse potrebne in jasne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in niso v nasprotju z izrekom; ta je razumljiv in brez notranjih nasprotij, kar vse omogoča pritožbeni preizkus. Zato v pritožbi niso podane mestoma zatrjevane kršitve iz 7. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, sicer utemeljevane z razlogi, ki zatrjevane kršitve niti ne predstavljajo. Zaradi neobstoječih zatrjevanih postopkovnih graj tudi kršitve ustavnih pravic niso podane.

9. V zvezi s pritožbeno grajo, da navedbi opravilne številke sodbe ni oznake P, pritožbeno sodišče dodaja, da takšna napaka, ki jo lahko pravdno sodišče kot očitno napako kadarkoli popravi, nima vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe. Glede ostalih pritožbenih očitkov, ki preko navidezno zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev predstavljajo zatrjevanje nepravilno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotno uporabo materialnega prava, pritožbeno sodišče odgovarja, da gre v tem delu za nedopustne pritožbene očitke. Pri pripoznavi tožbenega zahtevka se tudi ne presoja, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen, zato so neupoštevne pritožbene navedbe zaradi kršitve v zvezi z nevabljenjem priče oz. nadaljnje, ki merijo na neutemeljenost tožbenega zahtevka.

10. Neutemeljena je tudi pritožba zoper stroškovno odločitev, v zvezi s čimer pritožnik zatrjuje, da so ugotovljeni potrebni izvršilni in pravdni stroški v skupni višini 674,80 EUR v celoti neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je za odločitev o stroških postopka imelo podlago v določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in jo je tudi obrazložilo. Višino izvršilnih stroškov v skupni višini 114,00 EUR, ki so v sodbi res pojasnjeni opisno, se da preizkusiti, in predstavljajo 44,00 EUR sodne takse po določbah Zakona o sodnih taksah (tr. št. 4011), 10,00 EUR materialnih stroškov (oboje razvidno iz izvršilnega predloga in posledično iz sklepa o dovolitvi izvršbe), preostanek v višini 60,00 EUR pa se nanaša na odvetniške stroške v višini 100 točk oz. 60,00 EUR po tar. št. 31/1 v zvezi s tar. št. 19. Ni pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje napačno priznalo tožeči stranki stroške udeležbe na naroku, ki se je opravil, in so bili stroški pooblaščenke za prihod nanj oz. zastopanje torej potrebni v višini, kot je to pravilno obrazložilo sodišče v 14. točki obrazložitve (155. v zvezi s 442. členom ZPP), ter so skladni z veljavno Odvetniško tarifo, kar velja tudi za izdatke stranke v višini 220,80 EUR, ki se po členu 11/3 lahko obračunajo tudi v dejanski višini, in katerih temelja, torej potrebnosti pritožnik ne graja, glede na izrecno priznanje potrebnosti dela stroškov.

11. Ob obrazloženem se tako pritožba toženca pokaže za neutemeljeno. Ker sodišče druge stopnje pri pritožbenem preizkusu ni zasledilo kršitev, ki predstavljajo dopusten pritožbeni razlog in na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

12. Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Je pa, ker s pritožbo ni uspel, dolžan tožeči stranki povrniti njene potrebne pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. in 442 . člena ZPP). Potrebni pritožbeni stroški slednje znašajo 153,00 EUR (nagrada za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 21/1 Odvetniške tarife v višini 250 točk in 2 % materialni stroški po drugem odstavku 11. člena OT v višini 5 točk, kar ob vrednosti točke (0,60 EUR) znaša 153,00 EUR, kar je pritožnik dolžan povrniti na način in v rokih, kot to izhaja iz izreka.

1 Ali zaradi nepopolne ali napačne ugotovitve dejanskega stanja. 2 Člen 442 ZPP. 3 Te ne pomenijo, da je bilo v njih očitano kaznivo dejanje tudi storjeno. 4 Odpravljanju dvoma v nepristranskost sodnika so namenjeni drugi procesni instituti. 5 Podane, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma predpisi.