Jedro

V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 8 dni plačati 1.064,88 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se je brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za postopek v sporu majhne vrednosti, ker vrednost spornega predmeta (1.064,88 EUR) ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V postopku v sporu majhne vrednosti se uporablja 30. poglavje ZPP (določbe 442. do 458. člena ZPP). V 453.a členu ZPP je izrecno določeno, da v primeru, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. Slednji pa določa, da če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (prvi odstavek 316. člen ZPP), razen če gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (drugi odstavek 316. člen ZPP in tretji odstavek 3. člena ZPP).

6. Iz razlogov izpodbijane sodbe (in ki niso pritožbeno izpodbijani) izhaja, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila v roku osmih dni, čeprav ji je bila tožba v odgovor pravilno vročena in jo je dobila skupaj s pozivom, v katerem je bila opozorjena na posledice nevložitve odgovora na tožbo. In da v konkretnem primeru tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo kupnine za stroj Husgvarna VM20, viličasti ključ in diamantno vrtalno krono RM 65, ki jih je tožeča stranka izročila toženi stranki, slednja pa ji jih ni plačala). Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito ugodilo zahtevku tožeče stranke z izdajo sodbe na podlagi pripoznave.

7. Tožena stranka v laični pritožbi navaja, da je pripravljena zadevo s tožečo stranko urediti na pozitiven in korekten način, ko ji bo le-ta izročila stroja, ki ji jih je dala v popravilo. Te navedbe pa ne samo, da tožena stranka prvič podaja šele v pritožbi, kar je prepozno (453. člen ZPP), temveč pritožnica z njimi uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. člena ZPP (prim. tretji odstavek 338. člena ZPP). Ker višje sodišče obenem ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo na podlagi pripoznave potrdilo (353. člen ZPP).

8. Odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča, zato ta stroškovno ni bil potreben (155. člen ZPP) in je tožeča stranka sama dolžna kriti stroške, ki so ji z njim nastali.