Jedro

Posvet, ki ga odvetnik opravi s stranko pred narokom kot pripravo na narok, kot tudi posvet, ki ga opravi s stranko pred sestavo pritožbe kot pripravo za sestavo pritožbe nista samostojni opravili, za kateri bi bil odvetnik upravičen obračunati 50 točk po prvi alineji 1. točke tar. št. 39 OT.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se odvetniku G. ID za DDV SI ... prizna za stroške zastopanja poleg že priznanih stroškov v znesku 195,83 EUR še dodatni znesek 23,12 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odvetniku G.G. ID za DDV SI..., se priznajo stroški zastopanja v zvezi s pritožbo v znesku 28,56 EUR.

Znesek bo izplačan iz sredstev sodišča na TRR odvetnika št. ... sicer 30. dan po prejemu ustreznega elektronskega računa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odvetniku G.G. priznalo stroške zastopanja v znesku 195,83 EUR in odločilo, da bo ta znesek izplačan iz sredstev sodišča na transakcijski račun odvetnika 30. dan po prejemu ustreznega elektronskega računa.

2. Odvetnik G.G. je zoper sklep o stroških pritožil. Sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev procesnih določb, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano I. točko izreka sklepa spremeni tako, da poleg s strani sodišča v izpodbijanem sklepu priznanih stroškov prizna tudi preostale prijavljene stroške, kar pomeni, da znesek 195,83 EUR spremeni v znesek 514,05 EUR. Sodišče pa naj prizna tudi stroške tega pritožbenega postopka, ki morajo biti izplačani iz sredstev Okrajnega sodišča v Celju na transakcijski račun odvetnik 30. dan po prejemu ustreznega elektronskega računa.

Odvetnik navaja, da mu je sodišče skladno s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 in 46/16 - ZOdv) priznalo le polovico zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015 - OT), presežek pa je zavrnilo. Odvetnik izpodbija zavrnjeni del, saj meni, da je 17. člen ZOdv v nasprotju z Ustavo RS. Navaja, da je zakonodajalec arbitrarno znižal ceno odvetniških storitev na 50 %, kar predstavlja podcenjevanje odvetniškega dela ter degradacijo odvetniškega in s tem pravniškega poklica. Višjemu sodišču predlaga, da na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču prekine postopek odločanja o pritožbi o stroških in z zahtevo na Ustavno sodišče RS začne postopek za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv. V pritožbi tudi obširno navaja, s kakšno okvirno vsebino bi moralo višje sodišče vložiti zahtevo za presojo ustavnosti. Nadalje sodišču očita, da neutemeljeno ni priznalo niti naslednjih priglašenih stroškov: - za obisk pri pridržani osebi v zavodu pred narokom dne 21. 10. 2016 15 min - posvet (2. alineja 1. tč. tar. št. 39 OT) - 1 x začeta pol ura (50 točk) - za obisk pri pridržani osebi v bolnišnici zaradi posveta za sestavo pritožbe dne 27. 10. 2016 od 17.00 do 17:50 - posvet (2. alineja 1. tč. tar. št. 39 OT) -2 x začeta pol ura - skladno z obvezno razlago Odvetniške zbornice Slovenije UO-9.2.2016-2 pomeni ta storitev samostojno storitev tudi v primeru, če je potrebna za opravi posameznih odvetniških storitev, razen kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah (100 točk) - za odsotnost iz pisarne v času potovanja – 2 x začete pol ure (na poti iz pisarne in na poti do pisarne – četrti odstavek 6. člena OT) = 2 x 20 točk (40 točk) - kilometrina (četrti odstavek 10. člena OT) Ž. - V. - Ž. = 2 x 17 km x 0,37 €/km (12,58 €) - posredovanje pritožbe pridržani osebi - kratek dopis (4. točka tar. št. 39 OT) (20 točk) Odvetnik meni, da je obrazložitev sodišča o zavrnitvi teh stroškov napačna in v nasprotju z veljavno zakonodajo. Priznava, da je sicer pri prijavi stroškov naredil očitno pisno pomoto, saj je pri navedbi stroškov, navedenih zgoraj v prvi in drugi alineji, očitno napačno oziroma pomotoma napisal pravno podlogo za te stroške, in sicer 2. alinejo 1. točke tar. št. 39 OT namesto pravilne 1. alineje 1. točke tar. št. 39 OT. Meni pa, da odvetniku niti ni treba napisati pravne podlage, saj jo mora ugotoviti oziroma preveriti sodišče. Ker pa se je skliceval na obvezno razlago Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) št. UO-9.2.2016-2, ki se nanaša na 1. alinejo 1. točke tar. št. 39 OT, je jasno, da je bil prijavljen strošek po tej alineji. Odvetnik meni, da sodišče ne bi smelo mimo zgoraj navedene obvezne razlage OZS samo presojati, ali storitev po tar. št. 23 - drugi nepravdni postopki, zajema tudi storitev morebitnega posveta s stranko (1. alineja 1. točke tar. št. 39). Sodišče bi moralo storitvi posveta priznati, saj ti storitvi pod storitvama pod tar. št. 23 nista izrecno zajeti. V tar. št. 23 namreč ni nikjer izrecno zapisano, da ta storitev zajema tudi posvet. Odvetnik pa posveta s stranko za pripravo pritožbe ni mogel opraviti drugače, kot da se je oglasil pri pridržani osebi v psihiatrični bolnišnici, saj je hotela, da se odvetnik pri njej osebno oglasi, da mu da in mu je tudi dala svoj lastnoročni dopis, ki se je priložil k pritožbi. Poleg tega razgovora za pritožbo, še posebej z osebo, ki je pridržana v psihiatrični bolnišnici, ni mogoče opraviti po telefonu. Zato so upravičeni tudi stroški za odsotnost iz pisarne in kilometrina. Tudi kratek dopis, s katerim je bila stranki posredovana vložena pritožba, predstavlja ob smiselni razlagi prej navedene obvezne razlage samostojno storitev. Poleg tega spada ta storitev v okvir korektnega zastopanja stranke. Skoraj žaljiva pa se odvetniku zdi dvakratna navedba sodnice v sklepu o „domnevnem" odvetnikovem obisku pri pridržani osebi 27. 10. 2016 - obisk za posvet za pripravo pritožbe), saj namiguje, da je odvetnik lažno prikazal takšen obisk. Ali je bil obisk opravljen, bi sodnica lahko preverila v psihiatrični bolnišnici, če ta vodi evidenco obiskov. Poleg tega odvetnik k pritožbi ne bi mogel priložiti originalnega izvoda lastnoročnega dopisa pridržane osebe, če osebe ne bi obiskal. Za preveritev dejstva, da se je odvetnik dogovarjal za obisk pridržane osebe za posvet glede pritožbe, lahko sodišče zasliši zastopnico pravic pridržanih oseb P.N., ki je 27. 10. 2016 po naročilu pridržane osebe klicala odvetnika, da bi pridržana oseba želela vložiti pritožbo in da zastopnica želi, da se odvetnik oglasi pri pridržani osebi za sestavo pritožbe. Istega dne se je odvetnik pri pridržani osebi tudi oglasil. Odvetnik kot dokaz predlaga poizvedbo v Psihiatrični bolnišnici, ali se je odvetnik 27. 10. 2016 oglasil pri pridržani osebi v bolnišnici in ali bolnišnica pri konkretni pridržani osebi vodi evidenco oseb, ki jo obiščejo, če bo višje sodišče dvomilo, ali se je odvetnik dne 27. 10. 2016 oglasil na posvetu pri pridržani osebi, pa še zaslišanje P.N. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZOdv v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. To določilo je bilo sprejeto z Zakonom o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-D, Ur. l. RS, št. 97/2014). V obrazložitvi predloga te novele (Poročevalec Državnega zbora EVA 2014-2030-0052) je zakonodajalec kot namen sprejema takšne določbe in ureditve navedel nujnost varčevalnih ukrepov države, da določi nižja plačila za storitve odvetnikov, ki se krijejo iz proračuna RS, kot posebni razlog pa tudi potrebo za posebno ureditev tovrstnih izplačil glede na to, da ima postavljen oziroma dodeljeni odvetnik zagotovljene stranke in plačilo iz državnega proračuna, izbrani odvetnik pa si mora sam prizadevati za pridobitev strank, pri tem pa je podana tudi potencialna negotovost glede plačila. Po določilu 61. in 68. člena ZDZdr je delovanje odvetnikov v postopkih sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih v okviru sistema obveznega zastopanja zadržanih oseb in se financira iz sredstev proračuna (sodišč). Ob taki razlagi višje sodišče ne deli prepričanja odvetnika, da je določba petega odstavka 17. člena ZOdv v nasprotju oziroma neskladju z Ustavo RS.(1) Pritožbeno sodišče se tako glede na gornjo obrazložitev predlagatelja novele ne strinja s pritožnikom, da izjemno nizko določena cena odvetniških storitev (ob upoštevanju spornega petega odstavka 17. člena ZOdv znaša vrednost točke 0,2295 EUR) onemogoča izpolnjevanje zahtev pri opravljanju odvetniškega dela, ki se zahtevajo od odvetnika, glede na ustavno določene obveznosti iz 137. člena Ustave RS, niti da bi ob nesorazmernem nižanju plačila odvetniku pri zastopanju socialno šibkih ter podobnih ukrepih pod sloganom varčevanja lahko postala pravica do dostopa do sodišča in pravica do obrambe z zagovornikom zgolj črka na papirju, kar predstavlja tudi kršitev 22. člena Ustave RS. Določba petega odstavka 17. člena ZOdv ne krši načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS. Ne drži, da so izključno fiskalni razlogi bili podlaga za sprejem novele, saj je, kot je zgoraj povzeto, predlagatelj novele obrazložil, da je razlog za spremembo tudi potreba za posebno ureditev tovrstnih izplačil. Taka ureditev ni v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS. Sporna določba ne posega v finančno in funkcionalno samostojnost odvetništva in tudi ne slabi njegovega ustavnopravnega položaja v razmerju do zakonodajne in izvršilne oblasti. Sodišče prve stopnje je pravilno pri odločanju o odvetnikovem plačilu za delo upoštevalo določbo petega odstavka 17. člena ZOdv. Glede na obrazloženo višje sodišče ni prekinilo postopka odločanja o pritožbi zoper sklep o stroških in ni začelo postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv, kot je predlagal odvetnik, saj ni ocenilo, da je zakon (določba petega odstavka 17. člena ZOdv), ki bi ga moralo uporabiti, neskladen z ustavo.

5. Sodišče prve stopnje priglašene stroške za posvet s pridržano osebo pred narokom in pred sestavo pritožbe ter za sestavo kratkega dopisa (posredovanje pritožbe) pridržani osebi zavrnilo z obrazložitvijo, da je za predmetni sodni postopek odvetniku storitve priznalo po tar. št. 23 - drugi nepravdni postopki, ki zajemajo tudi storitev morebitnega posveta s stranko, sestanka, obvestila ... Tako zlasti, ko gre za vložitev pritožbe, saj gre tudi v konkretnem primeru nenazadnje za pooblastilno razmerje (mandat). Svojo odločitev je torej utemeljilo na določbi tar. št. 23 v povezavi s tar. št. 39 OT. Storitve po slednji obračuna odvetnik, če storitve, iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Odločitev je pravilna, saj posvet, ki ga odvetnik opravi s stranko pred narokom kot pripravo na narok, kot tudi posvet, ki ga opravi s stranko pred sestavo pritožbe kot pripravo za sestavo pritožbe nista samostojni opravili, za kateri bi bil odvetnik upravičen obračunati 50 točk po prvi alineji 1. točke tar. št. 39 OT. Sodišče prve stopnje zato v skladu z OT odvetniku utemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za posveta s stranko, ker ne gre za samostojni storitvi v smislu prve alineje 1. točke tar. št. 39, saj je storitev posveta zajeta v drugih tarifnih številkah, in sicer je storitev posveta dne 21. 10. 2016 zajeta v 2. točki tar. št. 23 – zastopanje na naroku, storitev posveta dne 27. 10. 2016 pa v 3. točki tar. št. 23 – pravno sredstvo. Tudi posredovanje pritožbe pridržani osebi oziroma v zvezi s tem sestavo kratkega dopisa je šteti kot opravilo v zvezi s pritožbo in ne za samostojno storitev v smislu 4. točke tar. št. 39 OT. Ta storitev je torej zajeta v 3. točki tar. št. 23 – pravno sredstvo.

6. Zmotno je stališče odvetnika, da bi moralo sodišče prve stopnje storitvi posveta priznati glede na obvezno razlago OZS št. UO-9.2.2016-2(2), ker da ti storitvi pod storitvama pod tar. št. 23 nista izrecno zajeti. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je OT podzakonski akt, ki ga odvetniška zbornica izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu ZOdv v soglasju s pravosodnim ministrom in začne veljati po objavi v uradnem listu RS. ZOdv določa, da je taka OT obvezna za sodišča in druge državne organe, ne predpisuje pa, da je obvezno treba uporabiti obvezno razlago OT, ki jo sprejme OZ. Slednje je določeno le v 19. členu OT, ki pa je presegel okvir javnega pooblastila, zato obvezne razlage OT, ki jo sprejme OZ brez soglasja ministra in ki ni objavljena v uradnem listu, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ.(3)

7. Glede na posebnost postopka, ki se izvede v primeru sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, ko je oseba pridržana, kot v obravnavanem primeru, odvetnik razgovora s pridržano osebo zaradi sestave pritožbe ne more opraviti v svoji pisarni, pač pa v psihiatrični bolnišnici. Pritožbeno sodišče verjame pritožniku, da se je 27. 10. 2016 oglasil pri pridržani osebi v psihiatrični bolnišnici, saj to potrjuje lastnoročni dopis pridržane osebe, ki ga je priložil pritožbi in ki ga je prejel od pridržane osebe. Glede na to, da je odvetnik, ki ima pisarno v Ž., 27. 10. 2016 opravil posvet kot posvet zaradi sestave pritožbe z osebo, pridržano v Psihiatrični bolnišnici je upravičen do plačila za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko v skladu z določbo četrtega odstavka 6. člena OT, vendar tudi v tem primeru v zvezi s petim odstavkom 17. člena ZOdv, v višini skupaj 20 točk (9,18 EUR) in na podlagi določila 10. člena OT do plačila potnih stroškov - kilometrine v višini 11,70 EUR. Ta znesek predstavlja povračilo kilometrine za razdaljo med sedežem odvetnika in Psihiatrične bolnišnice, ki znaša v eno smer 15,8 km (15,8 km x 2 x 0,37 EUR). Pritožba odvetnika, da je napačna odločitev sodišča, da pritožnik ni upravičen do plačila za odsotnost iz pisarne v času potovanja, je tako v tem delu delno utemeljena, saj po obrazloženem ni upravičen do plačila vseh zahtevanih zneskov (zahtevanih 40 točk po OT za odsotnost iz pisarne in kilometrine v 12,58 EUR). Posledično je odvetnik upravičen tudi do priznanja 0,18 EUR materialnih stroškov (2 % od skupne vrednosti storitve po 11. člen OT) in do 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT), to je do zneska 2,06 EUR. Poleg že priznanih stroškov zastopanja v znesku 195,83 EUR je tako odvetnik upravičen še do priznanja stroškov v znesku 23,12 EUR.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj glede tega dela niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (3. in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena in 353. členom, drugim odstavkom 350. člena ter prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse pa v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Pritožnik je priglasil tudi pritožbene stroške. Do povrnitve le teh je upravičen na podlagi 51. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče mu je priznalo plačilo za pravno sredstvo po drugi alineji 3. točke tar. št. 23 v zvezi s petim odstavkom 17. člena ZOdv v višini 50 točk in ne priglašenih 100 točk, kar prestavlja 22,95 EUR, 0,46 EUR materialnih stroškov (2 % od skupne vrednosti storitve po 11. členu OT) in 5,15 EUR DDV (drugi odstavek 12. člena OT), skupaj 28,56 EUR. Priznalo pa ni priglašenega stroška za sodno takso, ker se stroški krijejo iz proračuna. Na podlagi 68. člena ZDZdr se stroški zastopanja izplačajo iz sredstev sodišča, in sicer na račun odvetnika. Ob upoštevanju navodil o poslovanju sodišč z odvetniki z dne 15. 10. 2009, izdanih v skladu s priporočili Skupne revizijske službe Vrhovnega sodišča RS z dne 25. 9. 2009, bo priznani znesek izplačan 30. dan po prejemu računa odvetnika, ki mora biti skladen s tem sklepom in sodišču podan v elektronski obliki preko spletnega portala UJP, skladno z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike.

Op. št. (1): Primerjaj sklep VSC Cp 138/2015. Op. št. (2)1. Obvezna razlaga prve alineje 1. točke tar. št. 39 OT glasi: „Po določilu prve alineje 1. točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife (Ur. list RS, št. 2/15 - OT), ki določa vrednost storitve posveta s stranko, pomeni storitev posveta samostojno storitev. Kot samostojna odvetniška storitev se posvet šteje tudi, kadar je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, razen kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT.

Op. št. (3): glej sodbo Vrhovnega sodišča I Up 996/2005 in sklep VSM I Ip 296/2016.