15. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Andreja Škrabca, Leskovec pri Krškem, in v postopku za preizkus pobude Andreja Škrabca, Leskovec pri Krškem, na seji 15. septembra 2022

sklenilo:

1.Zahteva za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D, EPA 129-IX) (Uradni list RS, št. 96/22) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 21., 21.a in 22. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo in 52/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelj kot volivec in podpisnik pobude volivcem za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (EPA 129-IX – v nadaljevanju ZNB-D) izpodbija Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D, EPA 129-IX) (v nadaljevanju Sklep). Navaja, da cilj ZNB-D ni odpraviti protiustavnosti 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21 – ZNB), ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče z odločbama št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21) in št. U-I-155/20 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 178/21), temveč povečati, dopolniti in dodatno omejiti ljudi, da sami odločajo o uporabi novih tehnologij, ki se uporabljajo z vdorom v človeško telo. Po mnenju predlagatelja namen ZNB-D ni vzpostaviti ustrezne in ustavnoskladne podlage za izpolnjevanje pozitivne obveznosti države, da varuje pravico do življenja (17. člen Ustave) ter pravico do telesne in duševne celovitosti (35. člen Ustave). Zato naj bi Državni zbor neutemeljeno ugotovil, da ZNB-D izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za izključitev zakonodajnega referenduma po četrti alineji drugega odstavka 90. člena Ustave. Predlagatelj navaja tudi, da je predlog ZNB-D protiustaven, ker Pravna mreža za varstvo demokracije predlogu ni priložila pet tisoč podpisov volivcev in ker je bil ZNB-D sprejet brez predhodne strokovne in vsebinske razprave.

2.Pobudnik izpodbija tudi 21., 21.a in 22. člen Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI). Meni, da so izpodbijane določbe v nasprotju s 1., 2. in 3. členom Ustave, ker se z njimi dejansko in neposredno razveljavlja vladavina ljudstva in s tem obstoj demokratične republike in vladavine prava.

3.Pristojnosti Ustavnega sodišča so v temelju urejene v 160. členu Ustave. V enajsti alineji prvega odstavka 160. člena Ustave omogoča, da se Ustavnemu sodišču dodatne pristojnosti določijo tudi z zakoni. Taki posebni pristojnosti, ki sta namenjeni varstvu zakonodajnega referenduma, sta urejeni v 21. in 21.a členu ZRLI, ki v zvezi s tem urejata tudi posebna, vendar različna postopka. Člen 21 ZRLI ureja postopek glede zakonov iz druge do četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, 21.a člen ZRLI pa postopek glede zakonov iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.

4.Na podlagi 21. člena ZRLI Državni zbor v štirinajstih dneh po vložitvi referendumske pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pobudnik lahko v petnajstih dneh od objave tega sklepa zahteva, naj Ustavno sodišče preizkusi njegovo ustavnost. Ustavno sodišče odloči o zahtevi v tridesetih dneh. Drugače kot v postopku po 21.a členu ZRLI, v katerem Ustavno sodišče svojo pristojnost ustavnosodnega varstva referenduma izvršuje v postopku za oceno ustavnosti zakona, ki je že bil uveljavljen, je v postopku po 21. členu ZRLI predmet presoje sklep Državnega zbora, da referenduma ni dopustno razpisati, ustavnosodno varstvo referenduma pa je tako zagotovljeno še pred uveljavitvijo zakona.[1] Zahtevo lahko vloži le pobudnik referenduma.[2] Če Ustavno sodišče ugotovi, da je sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma v neskladju z Ustavo, ga razveljavi, postopek referenduma o zakonu pa se po objavi odločitve Ustavnega sodišča nadaljuje.[3] Tudi v postopku po 21. členu ZRLI je presoja Ustavnega sodišča omejena le na vprašanje, ali odločitev Državnega zbora, da referenduma ni dopustno razpisati, pomeni kršitev druge do četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Ta presoja je sicer vsebinske narave, ker mora Ustavno sodišče presoditi, ali gre za zakon iz druge do četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Če bi Ustavno sodišče ugotovilo, da ne gre za tak zakon, bi to pomenilo, da je Državni zbor kršil ustavno pravilo o tem, kdaj ni dopustno razpisati referenduma. V tem primeru bi Ustavno sodišče sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma razveljavilo in naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča bi se nadaljevalo zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu.[4] Gre za posebna postopkovna pravila, ki so lex specialis v razmerju do splošne ureditve postopka presoje ustavnosti zakona v Zakonu o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Glede vprašanj, ki z ZRLI niso posebej urejena, pa veljajo splošna pravila, ki jih predvidevata Ustava in ZUstS.

5.Državni zbor je z izpodbijanim Sklepom odločil, da skladno s četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave referenduma o ZNB-D ni dopustno razpisati, ker gre za zakon, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Kot že navedeno (glej 4. točko obrazložitve tega sklepa) lahko na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRLI le pobudnik referenduma zahteva, da Ustavno sodišče preizkusi ustavnost Sklepa. Zato v postopku po 21. členu ZRLI predlagatelj kot volivec in podpisnik pobude volivcem za razpis zakonodajnega referenduma ni upravičena oseba za vložitev zahteve za oceno ustavnosti Sklepa. Glede na navedeno za obravnavo zahteve niso izpolnjeni procesni pogoji iz drugega odstavka 21. člena ZRLI in jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

6.ZUstS določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. Med drugim je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo razlogov neskladnosti predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno in določno navesti, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijane pravne ureditve. Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Pobudnik ni navedel razlogov, iz katerih naj bi bili izpodbijani 21., 21.a in 22. člen ZRLI, ki urejajo ustavnosodno varstvo pravice do referenduma, protiustavni oziroma v neskladju s 1., 2. in 3. členom Ustave. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v zvezi z 21. členom ZRLI in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Če je zoper sklep Državnega zbora na Ustavno sodišče vložena zahteva za oceno ustavnosti, Državni zbor zakona ne pošlje v razglasitev do objave odločitve Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, da sklep Državnega zbora ni v neskladju z Ustavo, oziroma do seznanitve, da je zahteva umaknjena (drugi stavek tretjega odstavka 21. člena ZRLI).

[2]Zahtevo iz petega odstavka 21.a člena ZRLI lahko vloži vsak volivec.

[3]Peti odstavek 21. člena ZRLI določa, da sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma zadrži zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma in potek roka za njihovo zbiranje. Zbiranje podpisov se v primeru odločitve Ustavnega sodišča, da je sklep Državnega zbora v neskladju z Ustavo, nadaljuje naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, kar se objavi na spletni strani Državnega zbora.

[4]Četrti in peti odstavek 21. člena ZRLI določata: "Če Ustavno sodišče ugotovi, da je sklep Državnega zbora iz prvega odstavka tega člena v neskladju z Ustavo, ga razveljavi. Sklep iz prvega odstavka tega člena zadrži zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma in potek roka za njihovo zbiranje. Zbiranje podpisov se v primeru odločitve Ustavnega sodišča, da je sklep Državnega zbora v neskladju z Ustavo, nadaljuje naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, kar se objavi na spletni strani Državnega zbora."