25. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 16. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 407/2004 z dne 17. 3. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika (v pravdi tožnika) za plačilo 1.019.208 SIT odškodnine, Višje sodišče pa je prvostopenjsko sodbo potrdilo. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožnikovo revizijo, vloženo zoper sodbo Višjega sodišča. Ocenilo je, da znesek 1.019.208 SIT, ki ga je s tožbo uveljavljal pritožnik, zajema dva premoženjska zahtevka z različno dejansko in pravno podlago, nobeden od njiju pa ne presega 1.000.000 SIT. Pojasnilo je, zakaj se dejanska in pravna podlaga odškodninskega zahtevka za povrnitev navadne škode razlikujeta od dejanske in pravne podlage zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgubljenega dobička.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Navaja, da je s tožbo zahteval plačilo 1.019.208 SIT odškodnine za premoženjsko škodo (in sicer za škodo na vozilu in za izgubljeni dobiček), povzročeno z istim škodnim dogodkom. Vrhovno sodišče naj bi z izpodbijano odločitvijo odstopilo od ustaljene sodne prakse, ne da bi za to navedlo razloge, in tako kršilo 22. člen Ustave. Po dosedanji sodni praksi in načelnem stališču Vrhovnega sodišča naj bi bila za dopustnost revizije namreč relevantna skupna sporna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ne glede na obliko premoženjske škode. Nesprejemljiva in v nasprotju z namenom zakonodajalca se mu zdi razlaga 367. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), po kateri za dopustnost revizije ni pomembna skupna vrednost izpodbijanega dela sodbe, temveč je treba upoštevati tudi obliko premoženjske škode in pravni naslov odškodninskega zahtevka. S takšno razlago je po mnenju pritožnika Vrhovno sodišče kršilo njegovo pravico iz 25. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pravilnost razlage 367. člena ZPP sama po sebi zato ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.

4.Z vidika 22. člena Ustave bi lahko bila pomembna trditev, da je Vrhovno sodišče neobrazloženo odstopilo od ustaljene sodne prakse. Vendar je ta očitek neutemeljen. Pritožnik namreč (niti) obstoja ustaljene sodne prakse ne izkaže, saj ne predloži sodnih odločb, iz katerih bi ta izhajala.

5.Z odločitvijo Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije do zatrjevane kršitve pravice do pravnega sredstva ni moglo priti. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da iz 25. člena Ustave izhaja zgolj jamstvo dvostopenjskega sodnega postopka. To je pritožniku bilo zagotovljeno. Pravice do izrednega pravnega sredstva (kar je tudi revizija) pa ta človekova pravica ne zagotavlja.

6.Ker človekovi pravici, kot ju zatrjuje pritožnik, očitno nista bili kršeni, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić