Jedro

Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo pritožbo obdolženčevega starega očeta, podano v korist obdolženca kot nedovoljeno, češ da jo je podala oseba, ki za to ni upravičena. S tem je kršilo določilo čl. 367/II ZKP, ki pravi, da se v korist obdolženca smejo pritožiti med drugimi tudi sorodniki v ravni vrsti, med katere pa nedvomno spada stari oče obdolženca. Nadalje je sodišče prve stopnje tudi nepravilno zavrglo pritožbo obdolženca kot prepozno, češ da v 8-dnevnem roku ni napovedal pritožbe in je tako sodba postala pravnomočna prej, predno se je pritožil. Iz pritožbenih navedb in zapisnika o poteku glavne obravnave pa je razvidno, da je sodišče kršilo določilo čl. 362/I ZKP, saj je po razglasitvi sodbe poučil predsednik senata stranke le o pravici do pritožbe ne pa o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe. Ta kršitev določb ZKP pa je posledično pripeljala do zavrženja pritožbe obd. kot prepozne oziroma je pritožbeno sodišče razvlejavilo izpodbijana sklepa iz pritožbenega razloga po II. odst. 371. čl. ZKP.

Izrek

Pritožbama obdolženca in njegovega starega očeta se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Okrajno sodišče na Jesenicah je dne 26.1.1999 obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po čl. 224/I KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 3 mesecev zapora ter preizkusno dobo dveh let, plačila stroškov kazenskega postopka pa ga je oprostilo. Oškodovancu je priznalo odškodninski zahtevek v znesku 8.795,00 SIT.

Glede na to, da obdolžencu sodba ni bila vročena, je stari oče obdolženca, torej krvni sorodnik v ravni vrsti predlagal, da se obdolžencu vroči sodba in ga pouči o pravici do pritožbe, podrejeno pa predlagal, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je zatem sodbo vročilo, vendar ta sodba ni vsebovala obrazložitve, stranki pa tudi naj ne bi imeli pravice do pritožbe, ker v roku osmih dni te nista napovedali.

Zoper takšno sodbo sta se obdolženec in njegov ded pritožila, pri čemer uveljavljata pritožbene razloge zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve materialnega zakona, kršitve določb Zakona o kazenskem postopku, izpodbijata pa tudi odločbo o kazenski sankciji. Sodišče prve stopnje je zatem obe pritožbi zavrglo z izpodbijanima sklepoma in sicer pritožbo F. M. kot nedovoljeno, pritožbo obdolženca pa kot prepozno.

Zoper ta sklepa sta se pravočasno pritožila obdolženec in njegov stari oče in uveljavljata pritožbeni razlog kršitve določb ZKP.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče je s tem, ko je zavrglo pritožbo F. M. kot nedovoljeno, kršilo določilo čl. 367/II ZKP, ki pravi, da se v korist obdolženca smejo pritožiti tudi njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik. Stari oče nedvomno spada med krvne sorodnike v ravni vrsti in je tako kot rečeno sodišče prve stopnje kršilo določbo ZKP s tem, ko je štelo, da je F. M. kot stari oče obdolženca oseba, ki nima pravice podati pritožbo v korist obdolženca.

Nadalje pa pritožnik tudi upravičeno opozarjata na kršitev določbe čl. 362/I ZKP. Iz pritožbenih navedb namreč izhaja, da sodišče prve stopnje ni opozorilo obdolženca o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, kar pa nenazadnje izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi (list.št. 65), od koder je razvidno, da je sodišče stranki poučilo zgolj o pravici do pritožbe. I. odst. 362. čl. ZKP pa določa, da mora po razglasitvi sodbe poučiti predsednik senata stranke o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe. Celotni pravni pouk pa mora vnesti tudi v zapisnik o poteku glavne obravnave, česar pa sodišče prve stopnje kot rečeno ni storilo. Ta kršitev določb ZKP pa je potem pripeljala do napačnega zavrženja obdolženčeve pritožbe kot prepozne, kot na to nadalje upravičeno opozarjata pritožnika.

Glede na vse navedeno je bilo potrebno pritožbi obeh pritožnikov ugoditi in izpodbijana sklepa razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.