Jedro

Odločba o podelitvi koncesije bi morala biti obrazložena v tolikšni meri, da bi bili iz nje razvidni razlogi dodelitve točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej oziroma razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi z neizbranima ponudnikoma. Le s takšno obrazložitvijo bi bilo tožeči stranki zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 0144-12/2011-36 z dne 26. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

II. Zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod 1. točko izreka koncesijo za opravljanje storitev za trg dela na krajevnem območju Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Murska Sobota, do 31. 12. 2014 podelila ponudniku A.A.-sedaj stranka z interesom; pod 2. točko izreka odločbe je odločila, da mora ponudnik iz prejšnje točke v roku 30 dni od vročitve te odločbe podpisati koncesijsko pogodbo, sicer mu bo koncesija z odločbo odvzeta in pod 3. točko izreka je odločila, da se ponudbi ponudnikov B.B.-sedaj tožeče stranke in C.C., zavrneta. V svoji obrazložitvi navaja, da je bil dne 24. 11. 2011 na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve objavljen koncesijski akt za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela (koncesijski akt), dne 28. 11. 2011 pa spremembe koncesijskega akta. Na podlagi koncesijskega akta je bil v Uradnem listu RS, št. 100/11 objavljen javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela. V razpisnem roku so na naslov koncedenta prispele tri ponudbe, med drugim ponudba tožeče stranke. Odpiranje prispelih ponudb je bilo opravljeno dne 11. 1. 2012. Odpiranje ponudb je vodila komisija, ki jo je za pripravo javnega razpisa ter pregled in presojo prispelih ponudb imenoval koncedent (komisija). Le-ta je pri vseh ponudbah preverila izpolnjevanje formalnih pogojev in nato ponudbe ocenila v skladu z razpisno dokumentacijo ter dne 9. 3. 2012 pripravila predlog podelitve koncesij. Ugotovila je, da so vse prispele ponudbe formalno popolne in izpolnjujejo vse javne pogoje iz javnega razpisa. Ponudba ponudnika A.A. je prejela 132,5 točk, ponudba tožeče stranke 127 točk in ponudba C.C., 100,5 točk. V nadaljevanju navaja, koliko točk po posameznem kriteriju oz. merilu je prejela ponudba A.A., koliko ponudba tožeče stranke in koliko ponudba C.C. Ker je ponudba ponudnika A.A. prejela najvišje število točk, je bilo odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožeča stranka vlaga tožbo in dopolnitev tožbe iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Navaja, da je pod točko 1 za merilo 1.1 predložila 6 različnih referenc, od katerih je tožena stranka upoštevala le 3, medtem ko preostalih treh (3., 4. in 6. reference) ni upoštevala, zaradi česar je bila tožeča stranka v merilih pod točko 1.1 skupaj prikrajšana za 12 točk in to tudi utemeljuje. Dalje navaja, da so bile pod točko 1 merilo 1.2 zahtevane reference o izvedbi storitev za širšo javnost in je tožeča stranka predložila štiri različne reference, od katerih je tožena stranka upoštevala le prve tri, četrto pa je izključila in ni navedla razloga, zakaj se referenca za Malo delo, ki bi morala biti upoštevana, ni upoštevala. To je tožečo stranko dodatno prikrajšalo za točke. Prav tako je pod točko 1 merilo 1.3 tožena stranka napačno točkovala 1. in 2. poročilo, kar tudi obrazlaga in navaja, da je bila pri tem merilu pod 1.3 prikrajšana za 5 točk. Vse navedeno kaže na to, da se v postopku pred izdajo sporne odločbe ni ravnalo po pravilih postopka in je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožeča stranka sodišču predlaga, da ji s sodbo prizna, da je dosegla 144,5 točk, kar je pogoj za dodelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela za krajevno območje Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Murska Sobota oziroma podrejeno, da se A.A. razveljavi odločba o dodelitvi koncesiji.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo in v odgovoru na dopolnitev tožbe zavrača tožbene navedbe in vztraja pri odločitvi in navedbah v izpodbijani odločbi ter glede na tožbene navedbe, da ni upoštevala treh referenc v sklopu 1.1. točke podrobno pojasnjuje zakaj posamezne reference niso bile upoštevane. Pojasnjuje tudi, zakaj ni upoštevala izvedbe dogodka z naslovom Malo delo. Ker tožeča stranka navaja tudi, da je tožena stranka napačno točkovala 1 in 2. poročilo (referenco), tožena stranka to zavrača, ker iz nobenega od obeh poročil Ministrstva za šolstvo in šport ni bilo razvidno, da gre za aktivnost vseživljenjske karierne orientacije za brezposelne osebe. To je bilo navedeno na izjavah - poročilih, ki jih je k obema poročiloma priložila tožeča stranka, vendar je bila za komisijo za koncesije skladno z javnim razpisom verodostojna le originalna referenca naročnika storitve, to je Ministrstva za šolstvo in šport. A.A.-sedaj stranka z interesom, v odgovoru navaja, da je tožena stranka ravnala pravilno in se odločila za podelitev koncesije pravemu ponudniku. Izvajanja tožeče stranke v smeri nepravilnega ocenjevanja so le poskusi določenega revidiranja in uveljavljanja, kar je slednja storila že tekom koncesijskega postopka. Ponudba stranke z interesom je prejela najvišje število točk ter iz teh razlogov tudi bila izbrana v postopku. Povedati pa je treba, da bi lahko tožena stranka tudi njej dodelila višje število točk iz istih razlogov, kot jih navaja tožeča stranka, vendar bi še vedno koncesijo pridobila zainteresirana stranka. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Hkrati s tožbo je tožeča stranka vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. O zahtevi za izdajo začasne odredbe je sodišče odločalo posebej in sicer je s sklepom opr. št. II U 195/2012 z dne 15. maja 2012 odločilo, da se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrne, ker tožeča stranka ni uspela ustrezno izkazati, da bi se ji z izvršitvijo izpodbijanega akta prizadejala težko popravljiva škoda. Zoper ta sklep ni bila vložena pritožba.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje odločba tožene stranke o podelitvi koncesije za opravljanje storitev za trg dela, ki je bila podeljena stranki z interesom.

Po proučitvi zadeve sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima vsebine, določene v 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V konkretnem primeru je obrazložitev izpodbijane odločbe namreč tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Izpodbijana odločba nima nobenih razlogov oziroma v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča učinkovito sodno varstvo, saj onemogoča sodno kontrolo, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis. To pomeni, da bi odločba o podelitvi koncesije morala biti obrazložena v tolikšni meri, da bi bili iz nje razvidni razlogi dodelitve točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej oziroma razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi z neizbranima ponudnikoma. Le s takšno obrazložitvijo bi bilo tožeči stranki zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo. Izpodbijana odločba navedenih zakonskih zahtev ne izpolnjuje. Tožena stranka svojo odločitev sicer dodatno pojasnjuje v odgovoru na tožbo, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijane odločbe in zato takšno naknadno pojasnjevanje ne more odpraviti pomanjkljivosti obrazložitve.

Izostanek obrazložitve odločbe po 214. členu ZUP predstavlja kršitev pravil postopka po 3. točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. V ponovnem postopku bo zato tožena stranka morala svojo odločitev ustrezno utemeljiti tako, da bo omogočala njen preizkus. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi in odpravo odločbe kršitev pravil postopka, se sodišče do drugih tožbenih očitkov ni posebej opredeljevalo.

Izrek o stroških postopka temelji na določbah 25. člena ZUS-1.