Jedro

V primeru, ko sodišče meritorno odloča, čeprav trditvene podlage sploh ni, ni jasno, kaj sploh postane pravnomočno (res iudicata). Sodba v sporu, ki ni identificiran, je v resnici sodba o prazni trditveni podlagi. To pa ustreza enemu izmed skrajnih položajev bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2004/12274 z dne 27. 10. 2004 v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v višini 770,36 EUR, v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP (Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/1999 s spremembami)) pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi kršilo določila o dokazih in izvajanju dokazov in je zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje in s tem posledično zmotno uporabilo materialno pravo.

3. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika iz razloga, ker naj ne bi dokazal obsega in kvalitete opravljenih del, ki so bila obračunana v vtoževanem računu št. 07/04. Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker so bila dela, obračunana v vtoževanem računu izvedena. Delo je bilo izvedeno v povprečni kvaliteti in v obsegu, kar je izpovedala tudi priča N. P.. Njene izpovedbe dokazujejo tudi druge izpovedbe v spisu. Tožnik je kot upnik zoper toženko kot dolžnico vložil predlog o izvršbi na podlagi verodostojne listine, to je računa št. 07/04. Poleg predmetnega računa je med drugim v spis vložil tudi dodatek k obračunskem listu. Na predmetni obračun je tožena stranka posamezne postavke obkljukala kot sprejemljive in dopisala, da prizna ½ računa, kar pomeni, da je vsaj ½ zneska vtoževanega računa nesporna, saj ga je tožena stranka pripoznala. Tožnik je z izvedbo kvaliteto in obseg izvedenih del nedvomno dokazal s predložitvijo računa, zaslišanjem prič in obračuna za slikopleskarska dela. Tožnik nadalje navaja, da toženka svojih ugovornih trditev ni z ničemer dokazala, saj je vse svoje dokazne predloge tekom postopka umaknila. Pavšalne navedbe toženke o nekvaliteti in neizvedenem obračunanem delu ne morejo šteti kot dokaz v pravdnem postopku.

4. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Postopek se je v konkretni zadevi začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št. 51/1998 s spremembami)) šteje kot tožba v pravdnem postopku. Tožba, kot je vsebovana v predlogu za izvršbo, ne ustreza pogojem iz 180. člena ZPP. Ta določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, niso navedena. Z vidika zahteve 180. člena ZPP je torej takšna tožba nepopolna, saj ne vsebuje vsega, da bi se lahko vsebinsko obravnavala. Sodišče prve stopnje bi moralo pred vsebinsko obravnavo v skladu s 108. členom ZPP tožnika pozvati k popravi tožbe in ga poučiti o posledicah, a tega ni storilo. Sodišče prve stopnje je meritorno odločalo o tožbenem zahtevku brez podane trditvene podlage. Tožnik ni namreč niti na glavni obravnavi navedel dejstev, temveč je zgolj predlagal dokaze.

7. Sodišče prve stopnje je kršilo razpravno načelo. ZPP v 7. členu namreč določa, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke. Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je tako v rokah strank. To pomeni, da sodišče za podlago svoje odločitve ne sme ugotoviti nobenega dejstva, ki ga stranka ni navedla. Edina izjema je primer, če iz obravnavanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena ZPP), za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. V konkretnem primeru pa je sodišče storilo ravno to, saj je povsem samo skonstruiralo dejansko podlago sodbe.

8. Bistvo kontradiktorne zasnove pravdnega postopka je, da sodišče sodi na podlagi trditvene podlage strank. Zato v primeru, ko sodišče meritorno odloča, čeprav trditvene podlage sploh ni, ni jasno, kaj sploh postane pravnomočno (res iudicata). Sodba v sporu, ki ni identificiran, je v resnici sodba o prazni trditveni podlagi. To pa ustreza enemu izmed skrajnih položajev bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP zato pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku tožnika na podlagi 108. člena ZPP najprej pozvati k popravi tožbe, šele nato bo lahko o zadevi meritorno odločalo.

10. Razveljavitev odločitve o pravdnih stroških je posledica razveljavitve sodbe. V skladu z določilom tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o pravdnih stroških pridrži za končno odločbo.