Jedro

Izvedeni dokazni postopek je brez dvoma pripeljal do zaključka, da je v konkretnem primeru potrebno začasno zaščititi koristi mladoletne A. z omejitvijo stikov, ki jih ima s svojim očetom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 12. 2019 predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se sodna poravnava, sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I N 691/2017 z dne 5. 12. 2017, v 3. točki izreka začasno spremeni tako, da stiki med nasprotnim udeležencem in mladoletno A. potekajo vsak torek in četrtek, ko oče prevzame mladoletno A. v šoli po koncu pouka ali ob 12.00 uri na domu matere, če je dela prost dan, do 19.00 ure, ko jo pripelje na dom predlagateljice, ter vsako drugo soboto in nedeljo na način, da oče hčer v soboto ob 9.00 uri prevzame na domu matere in jo ob 19.00 uri pripelje nazaj na materin dom ter jo naslednji dan, v nedeljo ob 9.00 uri prevzame na domu matere in jo ob 19.00 uri pripelje nazaj na materin dom. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper navedeno začasno odredbo.

2. Proti navedeni odločitvi se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in posledično odpravi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 12. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje odredilo začasno spremembo ureditve stikov. Primarno izpostavlja, da je bila dosedanja ureditev stikov, ko je mladoletna A. pri njem prespala 4x tedensko, v njeno največjo korist. Spreminjanje stikov z začasno odredbo je ukrep, ki je omejen le na nujne primere. Takšen ukrep ima sodišče na voljo, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejansko situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. Poudarja, da s stopnjo verjetnosti ni bilo izkazano, da bi bila razvoj in varstvo mladoletne A. z ohranitvijo obstoječih stikov ogrožena. Iz predloženih dokazov je razvidno, da je nasprotni udeleženec izredno skrben in ljubeč oče, ki vlaga zelo veliko časa in truda v vzgojo hčere. Slednje sta potrdili tudi njegovi sestri, ko sta trdili, da je zelo ljubeč oče in da je mladoletna A. nanj zelo navezana. Opozarja, da iz poročila šole ne izhaja, da naj bi hči po stiku z očetom v šolo prihajala utrujena, saj iz poročila ni razvidna distinkcija med preživljanjem noči pri očetu ali pri materi. Možno je, da je hči v šolo prihajala utrujena takrat, ko je preživela noč pri materi. Občasna utrujenost je nedvomno prisotna tudi pri ostalih učencih in ne zgolj pri mladoletni A., kar je povsem običajno. Vsekakor pa navedeno ne izvira iz domnevnega ponočevanja mladoletne A. z očetom, kot to neutemeljeno zaključuje sodišče v izpodbijanem sklepu. Udeleženčevo domnevno zasledovanje predlagateljice nima vpliva na dejstvo, da je nasprotni udeleženec izvrsten oče in bi pomanjkanje stikov med njim in hčerjo lahko hudo ogrozilo njen psihofizični razvoj. Nasprotnemu udeležencu je glede na načelo hitrosti v postopku izdaje začasne odredbe nepojmljivo, da se mora na izvedenca toksikološke stroke čakati več mesecev. Sodišče pa istočasno ne želi upoštevati laboratorijskega izvida, ki ga je predložil nasprotni udeleženec tekom postopka, s čimer je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se do tega dokaza ni vsebinsko opredelilo, čeprav bi to lahko storilo. S predloženim laboratorijskim izvidom je nasprotni udeleženec želel podpreti svoje trditve glede dejstva, da z alkoholizmom nima težav ter hkrati izpodbiti lažne navedbe predlagateljice ter drugih prič, ki so trdile, da jih ima. Nasprotni udeleženec ni snemal vseh pogovorov s hčerjo, temveč le tiste, za katere hči ni vedela, da jih snema, kot takšni pa omenjeni posnetki predstavljajo dejansko izpovedovanje otroka svojemu očetu.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi odločbe izpostavilo vse relevantne okoliščine, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo ogroženost mladoletne A. in utemeljujejo sprejeto odločitev o začasni omejitvi stikov nasprotnega udeleženca s hčerjo. Pritožbene navedbe, ki te ugotovitve izpodbijajo, ne omajajo trdnosti dokazne ocene. Odločitvi prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.

6. Pritožba meni, da bi se moralo sodišče prve stopnje vsebinsko opredeliti do s strani nasprotnega udeleženca predloženega laboratorijskega izvida, ki naj bi dokazoval, da nasprotni udeleženec ni alkoholik oziroma da ne zlorablja alkohola, zaradi česar naj bi prvo sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Do sedaj izvedeni dokazni postopek je prvemu sodišču omogočil sprejeto odločitev o začasni omejitvi stikov nasprotnega udeleženca z A., zaradi česar v tej fazi postopka ni bilo potrebno izvesti tudi dokaza s postavitvijo izvedenca toksilogije. V 15. točki obrazložitve sklepa je sodišče prve stopnje pritožniku pojasnilo razloge, zaradi katerih ni presojalo navedenega listinskega dokaza biokemijskih preiskav (priloga B4), saj sodišče ne razpolaga z zadostnim znanjem, da bi lahko na podlagi presoje te listine podalo pravno relevantne zaključke.

7. Iz poročila šole sicer res ne izhaja, kot to poudarja pritožba, ali je deklica v šolo prihajala utrujena v dneh, ko je preživljala noči pri očetu ali v dneh, ko jih je preživljala pri materi, vendar gre za indic, ki v povezavi z ostalimi dokazi sestavlja prepričljivo dokazno oceno, ki pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je mladoletna A. na stikih z očetom izpostavljena njegovemu neprimernemu vedenju in ravnanju, zaradi česar je ogrožena. Odločilnega pomena za ugotovitev, da udeleženec zlorablja alkoholne substance, kar zaradi njegovega agresivnega vedenja negativno vpliva na mladoletno A., je odkritosrčna, izrazito prepričljiva in življenjsko izkustvena izpovedba prič B. B. in C. C., sester nasprotnega udeleženca, ki ju je predlagal v dokaz svojih navedb, in ki sta s svojo izpovedjo razblinili vsak dvom v sprejeto dokazno oceno. Kot izhaja iz njunih izpovedb ima nasprotni udeleženec zelo rad svojo hčer A., do nje je zelo pozoren ter ga ima tudi deklica neizmerno rada. Vendar pa iz njunih izpovedb hkrati tudi izhaja, da nasprotni udeleženec prekomerno uživa alkohol, kar se pozna že na njegovem vedenju. V takšnem stanju se usede v avtomobil in prevaža deklico naokoli. Priča B. B. je še dodatno izpovedala, da je CSD obvestila o ogrožajočem ravnanju nasprotnega udeleženca do mladoletne A. iz razloga, ker je želela zaščititi svojo nečakinjo. Zlasti je prepričljiva njena izpovedba, da sta mladoletna A. in njena hči narazen le dva meseca in če tega ne bi naredila, bi se ji zdelo, kot da je lastni hčeri obrnila hrbet. To bi morala narediti veliko prej že njena mati. Priči je bilo najbolj sporno to, da je nasprotni udeleženec otroka v vinjenem stanju peljal z avtomobilom.

8. Izvedeni dokazni postopek tako brez dvoma pripelje do zaključka, da je v konkretnem primeru potrebno začasno zaščititi koristi mladoletne A. z omejitvijo stikov, ki jih ima s svojim očetom.

9. Iz predlagateljeve pritožbe veje tudi očitek, da je prvo sodišče premajhno težo dalo dejstvu, da hčeri nudi varstvo, ljubezen in pozornost, kar sta potrdili tudi njegovi sestri. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da ima nasprotni udeleženec neizmerno rad mladoletno A., zato močno upa, da bo spremenil svoje vedenje in ravnanje, ter zlasti, da se bo vključil v ustrezne programe, kar mu je svetovalo že sodišče prve stopnje.

10. Glede pritožbene navedbe o prikritem zvočnem snemanju pogovorov, ki jih ima z otrokom, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre za nedopustno dejanje, s katerim posega v A. pravico do zasebnosti, in so takšna dejanja neprimerna.

11. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 v nadaljevanju ZPP