Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je dne 12. 8. 2007 segrevala mleko znamke A. proizvajalca B. Pri segrevanju je prišlo do eksplozije, lonec s segretim mlekom je dvignilo do stropa, njegovo vsebino pa je tožnici brizgnilo v obraz, oči in prednji del prsnega koša. Tožnica je s tožbo zahtevala odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, nastalo v tem škodnem dogodku. Odškodninsko odgovornost toženke kot proizvajalca je utemeljevala s 155. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 30.976,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2008 do plačila in tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke. Ugotovilo je, da mleko ni imelo nobene od zatrjevanih napak, ki bi omogočale sklep, da je stvar imela napako v smislu prvega odstavka 155. člena OZ oziroma 6. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) ali nevarne lastnosti (drugi odstavek 155. člena OZ). Zaključilo je, da je izbrizg mleka v konkretnem primeru posledica opustitve mešanja. Navodilo za uporabo na embalaži je z vidika 33. člena ZVPot presodilo kot zadostno.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in izpostavlja štiri sporna pravna vprašanja: - Ali ima v konkretnem primeru mleko, ki je eksplodiralo, napako v smislu prvega odstavka 155. člena OZ oziroma nevarne lastnosti v smislu drugega odstavka 155. člena OZ? - Ali lahko povprečno skrben človek pričakuje, da bo mleko eksplodiralo med segrevanjem in ali je proizvajalec v konkretnem primeru z opozorilom na embalaži „med kuhanjem mešati“ zadostil dolžnosti preprečitve škode v smislu 6. člena ZVPot? - Ali je mleko, ki izbrizgne iz posode, primer izdelka, ki ima napako v smislu 6. člena ZVPot in njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje? - Ali je vprašanje (ne)mešanja mleka vprašanje deljene krivde ali vprašanje same utemeljenosti zahtevka? Pomembnost prvih treh vprašanj utemeljuje z odsotnostjo sodne prakse, zadnjega pa z odstopom od sodne prakse Vrhovnega sodišča. 5. V zvezi s prvimi tremi vprašanji tožnica navaja, da mleko samo po sebi ni nevarna stvar, saj iz običajne rabe ne izvira večja nevarnost. V zvezi s tem se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4082/2010 z dne 30. 3. 2011, iz katere izhaja, da proizvajalčeva odgovornost ni podana, ker do škode ni prišlo ob redni rabi stvari (dvigala). Zatrjuje, da je med postopkom dokazala, da je do škode prišlo pri običajni rabi mleka v kuhinji in da je imelo mleko napako v smislu prvega odstavka 155. člena OZ oziroma nevarno lastnost v smislu drugega odstavka 155. člena OZ. Varnost konkretne stvari torej ni takšna, kot jo lahko upravičeno pričakuje potrošnik, oziroma je imelo napako v smislu 6. člena ZVPot. Sodišče v 22. točki obrazložitve ugotavlja, ali je imelo mleko napako ali ne, in se sklicuje na tovarniške napake ter ocenjuje, da je to ni imelo, sploh pa ne obravnava napake v smislu 6. člena ZVPot. Kadar ima stvar napako iz prvega odstavka 155. člena OZ, ni treba ugotavljati, ali je proizvajalec preprečil možnost nastanka škode z opozorilom ali ne. Sodišče je zmotno zaključilo tudi, da je bilo navodilo o mešanju med kuhanjem ustrezno, saj bi morale biti na embalaži navedene tudi možne posledice. Zmotno je uporabilo materialno pravo, saj opozorilo „mešati med kuhanjem“ po logiki povprečnega potrošnika pomeni, da se s tem prepreči kipenje mleka ali prijem na posodo. Opozorila ni mogoče razumeti tako, da zaradi odsotnosti mešanja lahko pride do izbrizga mleka. Tožnica meni, da je zaključek sodišč o vzročni zvezi med odsotnostjo mešanja in izbrizgom mleka v nasprotju z izvedenskim mnenjem in da je vzrok nesreče sama lastnost tekočine.

6. V zvezi s četrtim vprašanjem predlagateljica navaja, da sodba druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na odločbo II Ips 123/2008 z dne 24. 3. 2011. Vprašanje (ne)mešanja je kvečjemu vprašanje deljene krivde. Soprispevka tožnice ni bilo, saj opozorilo na embalaži ni bilo takšno, da bi povprečen, skrben potrošnik predvidel, da lahko pride do izbrizga mleka.

7. Predlog ni utemeljen.

8. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

9. Predlog za dopustitev revizije je očitno neutemeljen. Že predlagateljica navaja, da mleko samo po sebi ni nevarna stvar. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo mleko brez napak in obdelano v skladu s predpisi in standardi. Pojav pregretja tekočine se pojavi pri vsaki tekočini in se ga z gotovostjo prepreči z mešanjem tekočine med gretjem. Čeprav je bilo na embalaži opozorilo, da je mleko med kuhanjem treba mešati, ga je tožnica segrevala 15 min na najnižji temperaturi in ga ni mešala. Vrhovno sodišče je presodilo, da glede na ugotovljeno dejansko stanje z dopustitvijo revizije ni mogoče pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, zato revizije ni dopustilo.

10. Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani - kar velja tudi za trditve predlagateljice o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki ga z neprimerljivim judikatom, na katerega se sklicuje v zvezi s četrtim vprašanjem, ni izkazala - je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).