Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep II Ips 270/2012

ECLI:SI:VSRS:2014:II.IPS.270.2012 Civilni oddelek

sodna pristojnost denacionalizacija zavezanci za vrnitev denacionalizirane nepremičnine odplačna pridobitev nepremičnine vrnitev nepremičnine v naravi družbena pravna oseba občina z območja druge republike SFRJ tuja pravna oseba odškodnina upravni postopek
Vrhovno sodišče
15. maj 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V postopku po 73. členu ZDen mora sodišče presoditi, ali so izpolnjene vse predpostavke za priznanje odškodnine, med drugim, ali je upravičenec do odškodnine zavezanec v postopku denacionalizacije in ali se iz njegovih sredstev vrne nepremičnina v naravi. Občina z območja druge republike bivše Jugoslavije je z osamosvojitvijo RS postala tuja pravna oseba, ki je slovenski pravni red od tedaj dalje ni mogel šteti za družbeno pravno osebo, njenega premoženja pa ne za družbeno premoženje. To predstavlja oviro za vračanje premoženja v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen. Občina bi se v denacionalizacijskem postopku vrnitvi v naravi lahko uspešno uprla. Ker se ni, do vsebinske presoje pravilnosti upravne odločbe oziroma vprašanja, ali je občina kot tuja oseba sploh zavezanka za denacionalizacijo, ni prišlo. Gre za drug postopek z drugimi strankami, zato denacionalizacijska odločba tega vprašanja ne rešuje z učinkom pravnomočnosti v razmerju do nasprotnega udeleženca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da predlagateljema pripada odškodnina za odvzete nepremičnine v pravnomočno zaključenem postopku pri Upravni enoti Radovljica D-301-11/91-7 v višini 144.470,52 EUR, in sicer vsakemu ½ tega zneska s 6 % obrestmi od 27. 6. 2001 do plačila, nasprotni udeleženki pa naložilo, da predlagateljema plača to odškodnino z izročitvijo obveznic SOD d.d. 2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in sklep prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo predlog za določitev odškodnine in izročitev obveznic.

3. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, sta predlagatelja pravočasno vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče odločilo o stvari, ki sicer spada v pristojnost sodišča, odločilo pa je tudi o predhodnem pravnem vprašanju, o katerem je sicer pristojen odločati organ druge veje oblasti, ki je o stvari tudi odločil s pravnomočno odločbo D-301-11/91-7 z dne 10. 4. 1997. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti. Višje sodišče je namreč zaključilo, da Občina Apatin kot tuja pravna oseba ni bila dolžna vrniti nepremičnin. Res upravna odločba veže samo organ, ki jo je izdal, in udeležence upravnega postopka, tj. stranke, ne pa tretjih, ki v postopku niso sodelovale. Vendar pa se je višje sodišče pri tem nezakonito spustilo v pravnomočno odločitev organa druge veje oblasti, kar je nedopustno, saj je glede dejanskega stanja, ki izhaja iz pravnomočne odločbe organa druge veje oblasti, ki je javna listina, nanjo vezano. S pravnomočno odločbo je bilo odločeno o vrnitvi nepremičnin v naravi, kar je oblika denacionalizacije v skladu s III. poglavjem Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki nima nobene določbe, da tuja pravna oseba ne more biti zavezanec za vračanje podržavljenega premoženja, ležečega na območju RS zato, ker je tuja pravna oseba. Ovire za vračanje premoženja določa ZDen iz drugih razlogov. Niti v 51. členu ZDen niti v kakšni drugi določbi ZDen niti v kakšnem drugem predpisu ni določenih ovir za vračanje premičnih ali nepremičnih stvari zato, ker bi bil zavezanec tuja pravna oseba. V konkretnem primeru je upravni organ odločil pravilno in upošteval, da za vračanje družbenih nepremičnin, na katerih je imela Občina Apatin pravico uporabe, ki pa tudi ni stvarna pravica, ni bilo nikakršnih ustavnopravnih ali zakonskih ovir za vračanje. Višje sodišče ni imelo utemeljenega razloga za odločitev, s katero je poseglo v pravnomočno odločitev organa druge veje oblasti, ko je zaključilo, da bi se lahko Občina Apatin uspešno uprla vrnitvi denacionaliziranih nepremičnin v naravi, zaradi česar ni pridobila pravice do odškodnine v obliki obveznic. Odločitev višjega sodišča tako krši načelo pravne države po 2. členu URS, saj je tudi v konkretnem primeru sodišče vezano na odločitev drugega organa oblasti. Predlagata, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča druge stopnje spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila po 375. členu ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) vročena nasprotni udeleženki, ki je nanjo odgovorila, in predlagala Vrhovnemu sodišču, da jo zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Kršitev po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je bilo odločeno o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost. Konkretna zadeva se nanaša na odločitev sodišča v nepravdnem postopku, v katerem sta sedanja predlagatelja (na katera so prešla upravičenja denacionalizacijskega zavezanca) uveljavljala pravico do odškodnine po 73. členu ZDen. O takšnem predlogu je pristojno odločati sodišče, torej ni podana uveljavljena kršitev. Tudi če bi sodišče napačno odločilo o prehodnem vprašanju, ki sicer spada v pristojnost drugega organa, to ne bi pomenilo kršitve za pravil o pristojnosti, pač pa lahko le napačno materialnopravno odločitev. Enako neutemeljeno predlagatelja uveljavljata bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Izpodbijano odločbo je namreč mogoče preizkusiti, z razlogi, ki jih navajata, pa v resnici izpodbijata materialnopravno pravilnost odločitve sodišča druge stopnje.

7. Vrhovno sodišče je v odločbah, ki jih citira višje sodišče v izpodbijani odločitvi (v opombi 4), že zavzelo stališče o spornem materialnopravnem vprašanju, ki je odločilno za odločitev v konkretni zadevi, obenem pa je že tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-1277/05 presojalo takšno razlago zakona in ugotovilo, da ne posega v z ustavo zagotovljene človekove pravice ali svoboščine, tudi ne v lastninsko pravico. Gre za razlago, da je pravna oseba, v konkretnem primeru občina na območju druge republike bivše Jugoslavije, z osamosvojitvijo RS postala tuja pravna oseba, ki je slovenski pravni red od osamosvojitve dalje ni mogel šteti za družbeno pravno osebo, temveč osebo civilnega prava in zato tudi njenega premoženja ne za družbeno premoženje. Res je imela ta oseba dotlej na premoženju pravico uporabe, ki, kot poudarjata predlagatelja, ni bila stvarna pravica, vsaj ne v klasičnem civilnopravnem smislu, vendar pa ji ni mogoče odreči vseh sicer stvarnim pravicam lastnih atributov. Glede na tedanjo družbenoekonomsko ureditev je osrednjo in prevladujočo stvarno pravico predstavljala družbena lastnina, na kateri so družbene pravne osebe, družbenopolitične skupnosti in fizične osebe imeli „le“ različna stvarnopravna upravičenja, ki so se šele kasneje transformirala v klasične civilne oblike stvarnih pravic. Zato sta tedaj obstoječa pravica uporabe in dejstvo, da je Občina Apatin od uveljavitve ZDen predstavljala tujo pravno osebo, predstavljala oviro za vračanje premoženja v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen, upoštevajoč tudi prvi odstavek 16. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga navaja sodišče druge stopnje.

8. V postopku po 73. členu ZDen mora sodišče presoditi, ali so izpolnjene vse predpostavke za priznanje odškodnine. Ena od teh je, da je upravičenec do te odškodnine zavezanec v postopku denacionalizacije, nadaljnji pa, da se iz njegovih sredstev vrne nepremičnina v naravi in da je to nepremičnino pridobil odplačno. Ker Občina Apatin ni bila zavezanec za vrnitev premoženja v naravi, bi se v denacionalizacijskem postopku temu lahko uspešno uprla. Tega pa ni storila, saj je pritožbo zoper odločbo prve stopnje umaknila (zaradi sklenjenega sporazuma s pravno naslednico denacionalizacijske upravičenke, po katerem terjatev odškodnine prešla nanjo, po njeni smrti pa na predlagatelja) in tako do vsebinske presoje pravilnosti upravne odločbe, oziroma vprašanja, ali je Občina Apatin glede na to, da je tuja oseba, sploh zavezanka za denacionalizacijo, ni prišlo. Ker gre za drug (sodni, nepravdni) postopek z drugimi strankami (nasprotna udeleženka v upravnem postopku ni sodelovala), se predlagatelja ne moreta uspešno sklicevati na denacionalizacijsko odločbo Upravne enote Radovljica kot odločbo, ki z učinkom pravnomočnosti tudi v razmerju do nasprotnega udeleženca rešuje vprašanje, da je Občina Apatin zavezanka v denacionalizacijskem postopku, sodišče pa je v tem nepravdnem postopku lahko (smelo) in tudi moralo presojati, ali je bila Občina Apatin zavezanec za vrnitev premoženja v naravi in ji zato ob nadaljnjem pogoju njegove odplačne pridobitve gre odškodnina po 73. členu ZDen. Ker to ni bila, je pravilen izpodbijani sklep sodišča druge stopnje, s katerim je predlog za določitev odškodnine pravnomočno zavrnjen.

9. Revizija predlagateljev torej ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena. Na podlagi četrtega odstavka 384. člena v zvezi s 378. členom ZPP in 37. členom ZNP jo je zato zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia