Jedro

Sodišče prve stopnje nima zakonskih pooblastil za razveljavitev izdane zamudne sodbe, ker ima ta pooblastila le pritožbeno sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu: - razveljavi v točkah I in II izreka in - spremeni v točki IV izreka tako da se glasi: "IV. Tožeča stranka sama krije svoje stroške predloga za izdajo dopolnilne sodbe in pritožbe z dne 7. 2. 2018."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 653,31 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo zamudno sodbo z dne 19. 1. 2018 (točka I izreka), zavrglo tožbo, vloženo dne 17. 2. 2017 (točka II izreka), zavrglo predlog za izdajo dopolnilne sodbe in pritožbo, vloženo 7. 2. 2018 (točka III izreka) ter odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (točka IV izreka).

2. Zoper I., II. in IV. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in naslednji; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pritožuje tožnik. Predlaga, da naj sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo dne 19. 1. 2018. Zoper zamudno sodbo je tožeča stranka podala predlog za izdajo dopolnilne sodbe in pritožbo dne 7. 2. 2018. V času od izdaje zamudne sodbe in vložitvijo predloga za izdajo dopolnilne sodbe in pritožbo, je bila tožena stranka pravnomočno izbrisana iz Sodnega registra Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu s sklepom opr. št. Srg 2018/576, ki je postal pravnomočen dne 29. 1. 2018. Ker je tožena stranka izgubila sposobnost biti stranka v postopku po izdaji zamudne sodbe in je takšna pomanjkljivost, ker nima pravnih naslednikov, neodpravljiva, lahko sodišče zavrže le predlog za izdajo dopolnilne sodbe in pritožbo tožeče stranke, ne pa tožbe in tudi ne more razveljaviti že izdane zamudne sodbe, čeprav še ni pravnomočna. Tožena stranka je namreč ob izdaji zamudne sodbe še obstajala in je tudi imela sposobnost biti stranka v postopku. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe, zato bo tožnik lahko zoper direktorja izbrisane tožene stranke vložil tožbo za plačilo odškodnine na podlagi v postopku izdane zamudne sodbe. Tožnik je v postopku le pojasnil, da tega postopka še ni sprožil, ker se je direktor tožene stranke iz Slovenije izselil v svojo izvorno državo, kar pa ne pomeni, da takega postopka ne bo sprožil v prihodnje, za kar pa je seveda pogoj izdana zamudna sodba. Izpodbijani sklep tako predstavlja ponovno oškodovanje tožnika, saj ga je sodišče oškodovalo že z zamudno sobo, s katero je tožnik zahteval solidarno plačilo odškodnine še od investitorja, glavnega izvajalca in podizvajalca, pa je toženo stranko opredelilo kot navadnega sospornika in razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati le četrtino prisojene odškodnine.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prave stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep, ker je bila tožena stranka s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. Srg 2018/576 pravnomočno izbrisana iz sodnega registra dne 29. 1. 2018 po postopku izbrisa brez likvidacije, saj tožnik ni ravnal skladno s sklepom sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka z dne 12. 2. 2018 in sodišču ni sporočil, kdo je pravni naslednik tožene stranke, sodišče prve stopnje pa je skladno z določbo 80. člena ZPP ugotovilo, da tožene stranka nima pravnih naslednikov. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP zamudno sodbo, ki jo je izdalo dne 19. 1. 2018, razveljavilo, tožbo, ki jo je vložil tožnik dne 17. 2. 2017, zavrglo.

6. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil postopek v zvezi s tožnikovim zahtevkom za plačilo odškodnine zaključen z izdajo zamudne sodbe dne 19. 1. 2018. Kljub temu, da sodba ni pravnomočna, saj toženi stranki ni bila vročena, sodišče prve stopnje izdane sodbe ne sme razveljaviti. Sodišče prve stopnje nima zakonskih pooblastil za razveljavitev izdane zamudne sodbe, ker ima ta pooblastila le pritožbeno sodišče (tako VSC v sklepu opr. št. III Cpg 194/2017 z dne 25. 10. 2017). Ker je sodišče prve stopnje mimo zakonskih pooblastil razveljavilo zamudno sodbe z dne 19. 1. 2018 in je tožena stranka je v času trajanja postopka pred sodiščem prve stopnje obstajala, saj je bila iz sodnega registra izbrisana dne 29. 1. 2018, tudi ni imelo podlage za zavrženje tožbe z dne 17. 2. 2017 .

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v pretežnem delu ugodilo in skladno z določbo 3. točke 365. člena ZPP sklep v točkah I in II izreka razveljavilo, v točki IV pa spremenilo tako, da tožeča stranka sama krije svoje stroške, ki jih je imela z vložitvijo predloga za izdajo dopolnilne sodbe, ker sodišče prve stopnje v zamudni sodbi ni odločilo o zavrnilnem delu, in vložitvijo pritožbe z dne 7. 2. 2018. O ostalih stroških tožnika je že odločeno z zamudno sodbo.

8. Tožnik je s pritožbo uspel v pretežnem delu, zato je upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). O potrebnih stroških tožnika je pritožbeno sodišče odločilo skladno z določbo 155. člena ZPP in Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015). Tožnik je upravičen do povračila stroškov za sestavo pritožbe 875 točk, 2% materialnih stroškov in 22% DDV na odvetniške storitve, kar ob vrednosti točk 0,60 EUR znaša 653,31 EUR.