Jedro

Okoliščina, da sta tožnik in toženec ožja družinska člana dveh sodnih uslužbenk enega od manjših sodišč nedvomno spada mednje. Če bi o zadevi odločalo to sodišče, bi bilo gotovo ogroženo zaupanje strank, potencialno pa tudi javnosti v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Litiji.

Obrazložitev

1. Na predlog upnika je Centralni oddelek za verodostojno listino Okrajnega sodišča v Ljubljani zoper dolžnika izdal sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 604,48 EUR. Na ugovor dolžnika je isto sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločilo Okrajno sodišče v Trbovljah.

2. Okrajno sodišče v ... je predlagalo, naj Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki bo odločilo v tej zadevi. Predlog utemeljuje s trditvijo, da je zapisnikarica na civilnem oddelku tega sodišča A. A. hči tožnika, zapisnikarica na istem oddelku B. B. pa žena toženca. Obe pri delu redno poslujeta s sodnimi spisi. Da ne bi katera od pravdnih strank zaradi tega dvomila v poštenost sojenja, bi bilo primerno, da o zadevi odloči drugo stvarno pristojno sodišče. 3. Predlog je utemeljen.

4. Ustava Republike Slovenije v 23. členu določa pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari in ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, ki zajema presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovan videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti: Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 67. členu določa, da Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard drugih tehtnih razlogov zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Okoliščina, da sta tožnik in toženec ožja družinska člana dveh sodnih uslužbenk enega od manjših sodišč nedvomno spada mednje. Če bi o zadevi odločalo to sodišče, bi bilo gotovo ogroženo zaupanje strank, potencialno pa tudi javnosti v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

6. Ker v predlogu za delegacijo uveljavljena okoliščina v celoti utemeljuje prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlogu ugodilo.