Jedro

Predmet izločitve so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa obtožnica, kot to pravilno izpostavlja pritožba. Obtožnica namreč ni listina, na katero bi sodišče lahko oprlo sodno odločbo in zato ni dokaz, ki bi se lahko izločil iz spisa na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP (tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru V Kp 16669/2016 z dne 7. 12. 2017). Kljub temu da pritožba tega ne izpostavlja, pa pritožbeno sodišče opozarja, da enako velja tako za druge akte državnega tožilstva (kot je zahteva za preiskavo) kot tudi za sodne odločbe (sklep Višjega sodišča v Mariboru V Kp 12533/2012 z dne 23. 3. 2017), ki jih je sodišče prve stopnje izločilo iz spisa kot nedovoljen dokaz, pa tudi kazenska ovadba po stališču sodne prakse ni dokazno sredstvo (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 1674/2012 z dne 7. 4. 2017). Navedeni akti, vključno z obtožnico tako niso uvrščeni med dokazne prepovedi in se iz spisa po 83. členu ZKP ne izločajo. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje z izločitvijo obtožnice (in drugih omenjenih aktov) nepravilno uporabilo določbo 83. člena ZKP, saj z morebitno izločitvijo obtožnice ne bi bilo več predmeta obtožbe in obtoženca, zaradi česar se postopek ne bi mogel končati z zakonito sodbo, kot to pravilno navaja pritožnik.

Izrek

Pritožbi višjega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je po predsednici senata z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu obrambe za izločitev dokazov, podanem na predobravnanem naroku, in iz spisa izločilo uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah prekrška PU Murska Sobota z dne 4. 9. 2017, odredbo o hišni preiskavi Okrajnega sodišča v Murski Soboti PRhp 10/2017 z dne 17. 10. 2017, zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 25. 10. 2017, uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja PU Murska Sobota z dne 3. 11. 2017, poročilo o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 5. 12. 2017, uradni zaznamek o izjavi osumljenca Policijske uprave Murska Sobota z dne 31. 12. 2017, kazensko ovadbo Policijske uprave Murska Sobota z dne 5. 1. 2018, zahtevo za preiskavo Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti z dne 1. 2. 2018, zapisnik o zaslišanju obdolženca Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 26. 2. 2018, sklep o opravi preiskave Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 9. 3. 2018 ter obtožnico Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti z dne 6. 4. 2018. Nadalje je v II. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo, da se navedeni deli spisa izločijo na način, da se prekrijejo in se tako prekriti deli listin navedenih v izreku izpodbijanega sklepa fotokopirajo, tako narejene fotokopije pa se vložijo v spis, iz spisa pa se po pravnomočnosti sklepa izločena obtožnica, uradni zaznamki, kazenska ovadba in zahteva za preiskavo, zaprejo v poseben ovitek in se izročijo preiskovalnemu sodniku, da jih hrani ločeno od drugih spisov.

2. Zoper tak sklep je višji državni tožilec vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje oziroma podredno da izpodbijani sklep spremeni tako, da v izreku pod točko I črta zadnjo alinejo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče strinja s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 83. člen ZKP, ko je iz spisa izločilo obtožnico, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

5. Problematiko izločitve dokazov kot nedovoljenih ureja navedeni 83. člen ZKP, in sicer so po drugem odstavku tega člena predmet izločitve izpovedba osumljenca oziroma obdolženca, prič in izvedencev ter zapisniki, predmeti, posnetki, sporočila in dokazila, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati, kot tudi obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, potem obvestila oseb, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP) ali oseb, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP) ali ki po zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedence (251. člen ZKP). Predmet izločitve so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa obtožnica, kot to pravilno izpostavlja pritožba. Obtožnica namreč ni listina, na katero bi sodišče lahko oprlo sodno odločbo in zato ni dokaz, ki bi se lahko izločil iz spisa na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP (tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru V Kp 16669/2016 z dne 7. 12. 2017). Kljub temu da pritožba tega ne izpostavlja, pa pritožbeno sodišče opozarja, da enako velja tako za druge akte državnega tožilstva (kot je zahteva za preiskavo) kot tudi za sodne odločbe (sklep Višjega sodišča v Mariboru V Kp 12533/2012 z dne 23. 3. 2017), ki jih je sodišče prve stopnje izločilo iz spisa kot nedovoljen dokaz, pa tudi kazenska ovadba po stališču sodne prakse ni dokazno sredstvo (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 1674/2012 z dne 7. 4. 2017). Navedeni akti, vključno z obtožnico tako niso uvrščeni med dokazne prepovedi in se iz spisa po 83. členu ZKP ne izločajo. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje z izločitvijo obtožnice (in drugih omenjenih aktov) nepravilno uporabilo določbo 83. člena ZKP, saj z morebitno izločitvijo obtožnice ne bi bilo več predmeta obtožbe in obtoženca, zaradi česar se postopek ne bi mogel končati z zakonito sodbo, kot to pravilno navaja pritožnik.

6. Čeprav pritožba tega ne izpostavlja, pa pritožbeno sodišče iz previdnosti opozarja še na nejasnost izreka glede načina izločitve navedenih dokazov, saj je prvostopno sodišče določilo nenavadni način izvedbe izločitve v izreku navedenih dokazov, ki je v nasprotju s tretjim odstavkom 83. člena ZKP, ki določa, da se po pravnomočnosti sklepa izločeni zapisniki in drugi izločeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov.

7. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je relativne narave, pri čemer je izkazana vzročna zveza med kršitvijo ter pravilnostjo in zakonitostjo izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbi višjega državnega tožilca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti ugotovljeno kršitev in o predlogu za izločitev dokazov ponovno odločiti, prav tako pa bo moralo odpraviti tudi druge ugotovljene kršitve, na katere je pritožbeno sodišče opozorilo, čeprav niso predmet pritožbe. Kritično bo moralo presoditi tudi ostala pritožbena izvajanja, s katerimi se pritožbeno sodišče glede na naravo ugotovljene kršitve ni posebej ukvarjalo, pa jih po oceni pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno izpostavlja, pri čemer bo sodišče prve stopnje na podlagi določil 285.e člena ZKP moralo dokazni postopek v zvezi vprašanjem zakonitosti opravljene hišne preiskave po potrebi tudi dopolniti.

8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbah tretjega odstavka 402. člena ZKP.