Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-81/21

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

19. 12. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mladoletnega A. B., C., ki ga zastopata zakonita zastopnika Č. D. in E. B., oba C., na seji 19. decembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1., 2. in 3. člena Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 188/20, 193/20, 198/20, 2/21, 5/21, 9/21, 12/21, 15/21, 20/21, 25/21, 27/21, 30/21, 35/21, 40/21, 43/21, 47/21, 55/21, 60/21, 63/21, 66/21, 69/21, 73/21, 79/21, 85/21, 89/21, 93/21, 96/21, 101/21, 104/21, 109/21, 114/21, 120/21, 124/21 in 126/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik (učenec 7. razreda) po zakonitih zastopnikih vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1., 2. in 3. člena Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok), kolikor ta Odlok zanj določa obvezno nošenje maske med poukom. Zatrjuje kršitve 2., 14., 35. in 56. člena Ustave. V zvezi z 2. členom Ustave pobudnik navaja, da Odlok nima zakonske podlage; da je nejasen, nedoločen in nepredvidljiv, ker ne opredeljuje trajanja ukrepa in tega, kakšna mora biti zaščitna maska, in da pomeni nošenje mask nesorazmeren ukrep. V zvezi z nesorazmernostjo pobudnik navaja, da ukrep ni nujen, ker naj ne bi obstajal dokaz o učinkovitosti uporabe mask za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2. Pri tem se sklicuje na smernice Svetovne zdravstvene organizacije o uporabi mask z dne 1. 12. 2020, iz katerih naj bi izhajalo, da maska sama zase ne zadostuje niti za preprečitev širjenja okužb niti za zaščito pred okužbo, in na poročilo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni o uporabi mask z dne 15. 2. 2021, v katerem naj bi bilo navedeno, da je vloga oziroma učinkovitost zaščitnih mask pri obvladovanju in preprečitvi okužbe vprašljiva, dokazov o učinkovitosti uporabe nemedicinskih mask pa skorajda naj ne bi bilo. Posebej opozarja na zanemarljiv delež otrok v številu okuženih in na to, da otroci naj ne bi bili prenašalci. Pobudnik meni, da je zasledovani cilj mogoče doseči z milejšimi ukrepi, ki jih že izvajajo v šolah (oblikovanje mehurčkov; razdalja; higiena rok, kihanja in kašljanja; razkuževanje in zračenje prostorov). Ker zaščitne maske naj ne bi bile učinkovite za preprečitev širjenja okužb in za zaščito pred okužbo, ukrep po mnenju pobudnika tudi ni primeren. V zvezi s tem pobudnik opozarja, da to še posebej velja zato, ker so dovoljene nemedicinske maske. Opozarja tudi na to, da otroci mask niso sposobni pravilno uporabljati več ur. Glede na izkazano relativno neučinkovitost ukrepa nošenja mask in intenzivnost posega v pravice otrok je ukrep po mnenju pobudnika tudi nesorazmeren v ožjem smislu. V neskladju s 14. členom Ustave naj bi bil Odlok zato, ker mlajšim otrokom (do vključno 5. razreda) mask med poukom ni treba nositi. V zvezi z zatrjevanim neskladjem s 35. členom Ustave pobudnik, sklicujoč se na strokovne študije, navaja, da pomeni uporaba mask tako fizično kot psihično obremenitev uporabnika. V zvezi s tem opisuje negativne posledice, ki naj bi jih povzročalo nošenje mask (oteženo dihanje, slabša vidljivost, otežena komunikacija, nelagodje, glavoboli, težave s kožo, lažen občutek varnosti), ter posebej izpostavlja težave, ki jih ima sam. V zvezi s 56. členom Ustave pobudnik opozarja na velike razlike med otroki, ker jih maska moti različno, in na s tem povezan neenak položaj pobudnika in drugih otrok, ki jih maska zelo moti, v primerjavi s tistimi, ki to lažje prenašajo. Pobudnik meni, da bi bilo treba pri sprejemanju tega ukrepa upoštevati, da gre za razvijajoče se otroke, zaradi česar bi lahko po njegovem mnenju otroke k nošenju mask le spodbujali, ne pa njihovo uporabo zanje zapovedovali. Navaja, da bo Odlok sicer kmalu prenehal veljati, vendar predlaga, naj Ustavno sodišče o njem kljub temu odloči, ker pobuda odpira pomembna ustavnopravna vprašanja, ki bodo ponovno aktualna. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 (Uradni list RS, št. 128/20, in OdlUS XXV, 18).

2.Izpodbijani Odlok (in z njim ukrep obvezne uporabe zaščitne obrazne maske v šolah) je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Če predpis med postopkom pred Ustavnim sodiščem preneha veljati, Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti in nezakonitosti. Gre za obstoj t. i. pravovarstvene potrebe za presojo ne več veljavnega predpisa. Škodljivih posledic, ki so pobudniku morebiti nastale zaradi ukrepa obvezne uporabe zaščitnih mask na podlagi Odloka, že po naravi stvari ni mogoče odpraviti. Zato Ustavno sodišče, ne da bi pobudnika posebej pozivalo, naj izkaže obstoj pravovarstvene potrebe za presojo ne več veljavnega predpisa, šteje, da ta ni izkazana.

3.Vsebinske presoje izpodbijane ureditve pobudnik tudi ne more doseči s sklicevanjem na to, da naj Ustavno sodišče izpodbijano ureditev presodi na podlagi t. i. doktrine precedenčnosti. V zvezi s predpisi, ki po naravi stvari veljajo le kratek čas in se kot takšni izmikajo ustavnosodni presoji ter je razumno mogoče pričakovati, da se bodo ponovili, je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da je pod določenimi pogoji sicer mogoče odstopiti od procesne ovire iz drugega odstavka 47. člena ZUstS, po katerem je presoja neveljavnih predpisov mogoča le v primeru, da pobudniki za to izkazujejo t. i. pravovarstveno potrebo. Iz ustavnosodne presoje tako izhaja, da je to izjemo mogoče utemeljiti v primeru obstoja posebej izraženega javnega interesa po vsebinski presoji ne več veljavnih določb predpisov. Ta je po stališču Ustavnega sodišča podan, če pobuda odpira posebej pomembna precedenčna ustavnopravna vprašanja sistemske narave (v nadaljevanju posebej pomembna precedenčna vprašanja), ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejemanimi v prihodnosti.[1] Vendar pa pobuda v tej zadevi takšnih vprašanj ne odpira.

4.Vprašanje, ali je obstajala zadostna zakonska podlaga za odreditev ukrepa obvezne uporabe zaščitnih mask v šolah, ni mogoče opredeliti kot posebej pomembno precedenčno vprašanje že zato, ker je Ustavno sodišče o skladnosti podobne ureditve z načelom legalitete že odločalo (glej odločbo št. U-I-132/21 z dne 2. 6. 2022, Uradni list RS, št. 89/22). Šlo je sicer za presojo ureditve v zvezi z ukrepom obvezne uporabe zaščitnih mask v splošnem javnem življenju. Vendar pa so stališča, ki jih je Ustavno sodišče v zvezi s skladnostjo te ureditve z načelom legalitete zavzelo v navedeni odločbi, uporabljiva tudi v tej zadevi. Ker gre za razmeroma neinvaziven ukrep, prav tako niso posebej pomembna precedenčna vprašanja, ki se zastavljajo z vidika skladnosti navedenega ukrepa z drugimi določbami Ustave, s katerimi naj bi bil v neskladju.

5.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Gre za doktrino precedenčnosti oziroma doktrino obstoja izjemne pravovarstvene potrebe. Ustavno sodišče jo je razvilo v odločbi št. U-I-129/19 z dne 1. 7. 2020 (Uradni list RS, št. 108/20, in OdlUS XXV, 17), 43. točka obrazložitve, in jo nato uporabilo še v odločbah št. U-I-83/20, 27. točka obrazložitve, št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21), 61. do 65. točka obrazložitve, št. U-I-445/20, U-I-473/20 z dne 16. 9. 2021 (Uradni list RS, št. 167/21), 16. in 17. točka obrazložitve, št. U-I-155/20 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 178/21), 10. in 11. točka obrazložitve, ter št. U-I-210/21 z dne 29. 11. 2021 (Uradni list RS, št. 191/21), 11. in 12. točka obrazložitve.

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia