Jedro

Deli besedila, ki jih je upravljalec prekril, se ne nanašajo na tožnico, zato ne predstavljajo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo.

Izrek

I. Tožba se v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločbe Ministrstva za notranje zadeve št. 090-65/2011/5 z dne 6. 1. 2012 in odločb Informacijskega pooblaščenca št. 090-35/2012/2 z dne 13. 2. 2012 ter št. 0710-69/2011/4 z dne 13. 2. 2012, zavrže. II. Tožba zoper akt Ministrstva za notranje zadeve št. 071-161/2011/4 (285-14) z dne 20. 10. 2011 se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom – obvestilom Ministrstva za notranje zadeve (Policija) z dne 20. 10. 2011 je bilo na podlagi drugega, tretjega, šestega in sedmega odstavka 31. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) odločeno, da se posredujejo izpisi poročil dežurnega za dogodke z dne 25. 4. 2009 in 6. 6. 2009 in da v postopku niso nastali stroški. V obrazložitvi akta je navedeno, da je stranka dne 4. 10. 2011 podala zahtevek za posredovanje listin, ki so nastale v postopkih na Policijski postaji Velenje v zvezi njenih prijav domnevnih protipravnih ravnanj tretjih oseb v povezavi z njenim sinom A.A. Stranka se je osebno zglasila na PP Velenje 25. 4. 2009 in naznanila domnevna protipravna dejanja tretjih oseb. Za obe predmetni zadevi je stranka 7. 3. 2011 pisno zahtevala posredovanje podatkov in osebne podatke policistov, ki so zadeve obravnavali. Organ je pridobil listine, ki se nanašajo na omenjeni zadevi in pri tem ugotovil, da je zaradi narave zadev v predmetni zadevi nastal samo pridobljen zapis v poročilu dežurnega policista. Na vseh posredovanih dokumentih je organ prečrtal osebne podatke tretjih oseb skladno s 3. točko prvega odstavka 30. člena ZVOP-1. 2. V pritožbi je tožnica navedla, da sporočili nista popolni in so na teh dveh poročilih brisani oz. prečrtani določeni podatki, ki pa bi bili nujno potrebni za nadaljnje postopke, ki jih bo primorana sprožiti, sploh na dosedanje ravnanje PP Velenje. Zahtevala je, da se ji izroči vse zahtevane listine in podatke, vključno z vsemi podatki na listinah, kar vse nujno potrebuje za nadaljnje civilne postopke. Že v začetku leta 2009 je namreč na PP Velenje prijavila sume storitve kaznivih dejanj na njeno škodo in na škodo sina A.A., ki se je zapletel in postal žrtev takšnih in drugačnih spletk in manevrov določene družine iz Velenja. Policista očitno nista z ničemer odreagirala in sta zelo resne zadeve obravnavala z levo roko. Na listinah je prečrtano tisto, kar je bistveno. Policija ni ravnala v skladu z njenimi zakonskimi pristojnostmi.

3. Z drugostopenjsko odločbo št. 0710-6972011/4 je Informacijski pooblaščenec na podlagi tretje alineje prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) v zvezi s 30. in 31. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/07, 47/09-odl.US: U-I-54/06-32 (48/09 popr.), 8/10; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi tožnice zoper obvestilo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, št. 071-161/2011/4 (285-14) z dne 20. 10. 2011 v zadevi seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, odločil, da se pritožba zavrne. V obrazložitvi organ navaja, da je treba obvestilo policije šteti za odločbo in se sklicuje na določila 30. člena ter na 1. in 2. točko 6. člena ZVOP-1. Organ navaja, da je s primerjavo izpisov, ki jih je upravljavec posredoval tožnici, in zapisov, brez prekritih podatkov, ugotovil, da se deli besedila, ki jih je upravljavec prekril, ne nanašajo na tožnico, zato ne predstavljajo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo.

4. Z odločbo št. 090-35/2012/2 je Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki B.B. (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, o pritožbi tožnice z dne 30. 1. 2012, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-65/2011/5 z dne 6. 1. 2012, odločil, da se pritožba tožnice z dne 30. 1. 2012 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-65/2011/5 z dne 6. 1. 2012 zavrne.

5. V tožbi tožnica pravi, da vlaga upravni spor zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-35/2012/2 z dne 13. 2. 2012 ter odločbo št. 0710-69/2011/4 z dne 13. 2. 2012. Na straneh od 1 do 3 tožbe opisuje, kaj se je dogajalo med vpletenimi osebami, da je prišlo do posredovanja policije in da popolne osebne podatke iz zahtevanih listin potrebuje zaradi pridobivanja dokazov za specializirano tožilstvo. Na strani 4 tožbe pravi, da zahteva, da se na podlagi obeh odločb, ki jih je Informacijski pooblaščenec zavrnil, t.j. št. 0710-69/2011/4 z dne 13. 2. 2012 in MNZ št. 071-161/2011/4 (285-14) z dne 20. 10. 2011, ter odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-35/2012/2 z dne 13. 2. 2012, z dne 6. 1. 2012 št. odločbe Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-65/2011/5 dostavijo listine z manjkajočimi podatki, ki so prečrtani in nato v 11 točkah navaja, za katere prečrtane dele teksta gre. Na koncu navedenih 11 točk pravi, da „zahteva verodostojne listine za nadaljnje postopke pregona policistov uporabe zmotnega materialnega prava, opuščanja intervencij in neraziskanih kaznivih dejanj goljufije v zakonitem roku ter ogrožanja matere in sina.“

6. Obrazložitev k prvi točki izreka:

7. Tožba zoper v prvi točki izreka navedene tri odločbe se zavrže. 8. Upravno sodišče je z pravnomočno sodno odločbo v zadevi I U 404/2012-18 z dne 13. 6. 2012 že odločilo o tožbi tožnice zoper navedeno odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 6. 1. 2012 in zoper navedeno odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-35/2012/2 z dne 13. 2. 2012 in je tožbo tožnice zavrnilo. Po določbi 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče s sklepom tožbo zavrže, če je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. Na tej podlagi je sodišče v prvi točki izreka s sklepom tožbo zoper navedena dva akta zavrglo. V prvi točki izreka pa je sodišče s sklepom zavrglo tudi tožbo tožnice v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 0710-69/2011/14 z dne 13. 2. 2012. Ta izpodbijani akt je namreč izdan na podlagi 3. alineje 1. odstavka 2. člena ZInfP, ki se sklicuje na določbe ZVOP-1. Po določilu 3. odstavka 34. člena ZVOP-1 pa v postopku odloča pristojno sodišče po določbah zakona, ki ureja upravni spor, kolikor ta zakon ne določa drugače. Ker je treba v obravnavanem primeru uporabiti ZUS-1, tožena stranka pa je z drugostopenjskim aktom odločila samo, da se pritožba tožnice zavrne, med tem ko je policija oziroma MNZ na prvi stopnji odločilo o tožničini pravici po vsebini, tako da ji je posredovalo izpise iz poročil dežurnega za dogodke z dne 25. 4. 2009 in 6. 6. 2009 s tem, da je organ na vseh posredovanih dokumentih prečrtal osebne podatke tretjih oseb na podlagi 1. odstavka 30. člena ZVOP-1, je sodišče v skladu z ustaljeno sodno-prasko v zvezi z 2. členom ZUS-1, tožbo tožnice zoper drugostopenjsko odločbo zavrglo (4. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1), kajti po vsebini je sodišče vzelo v obravnavo tožničino tožbo zoper prvostopenjski akt policije z dne 20. 10. 2010 in je preko tega dela tožbe tožnici zagotovljeno sodno varstvo njenih pravic.

9. Obrazložitev k drugi točki izreka:

10. Tožba zoper akt Ministrstva za notranje zadeve št. 071-161/2011/4 (285-14) z dne 20. 10. 2011 je neutemeljena.

11. Po določilu drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da lahko sledi utemeljitvi izpodbijanega akta in glede na vsebino tožbe utemeljitvi tožene stranke dodaja, da tožnica ne izpodbija oziroma ne dokazuje, da bi tožena stranka zmotno ocenila, da se prekriti podatki nanašajo na tretje osebe in ne na prosilko. Je pa iz vloge tožnice z dne 2. 10. 2011 razvidno, da tožnica meni, da je upravičena do podatkov, ker se „neposredno oziroma posredno nanašajo nanjo in na njenega sina“. To pa ni pravilno razumevanje določila 3. točke 1. odstavka 30. člena ZVOP-1, ki pravi, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov „in se nanašajo nanj.“ Pojmovno zvezo „osebnih podatkov, ki se nanašajo na prosilca“, je namreč treba razlagati restriktivno, ne pa široko v tem smislu, da bi imel prosilec pravico do seznanitve tudi s podatki, ki so v kakršni koli zvezi s prosilcem. Tožnica v tožbi tudi ne nasprotuje dejstvu, da je tožena stranka njeno zahtevo obravnavala po ZVOP-1, poleg tega pa je sodišče ob tem upoštevalo tudi, da dostop tožnice do morebitnega do sodnega varstva njenih pravic zaradi ravnanj policistov ni odvisen od njenega poznavanja konkretnih osebnih podatkov policistov, ki so izvajali določena ravnanja in postopke. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).