Jedro

Že iz trditev tožnikov v predlogu za dopustitev revizije izhaja, da so v tožbi za vse zahtevke označili le eno vrednost spornega predmeta, kar za odločitev o dovoljenosti predloga za dopustitev revizije ne zadošča. Glede zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih v korist posameznih pravdnih strank, te niso enotni sosporniki, saj bi lahko bile odločitve o teh zahtevkih različne.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek: na ugotovitev, da je prva tožnica izključna lastnica poslovnega prostora z identifikacijsko št. 1728-257-4 v pritličju stanovanjske stavbe z naslovom ..., ki stoji na parc. št. 76/4 k. o. .. ter da predstavlja ta poslovni prostor 487/10000 skupne vrednosti etažne lastnine te stavbe, kar so toženci skupno dolžni priznati in dovoliti vknjižbo v korist prve tožnice, sicer ta sodba nadomesti zemljiškoknjižno listino, na ugotovitev, da sta prvi in drugi toženec solastnika vsak do ene idealne polovice poslovnega prostora z identifikacijsko številko, ki jo bo ta pridobil z vpisom v kataster stavb, v pritličju navedene stavbe ter da predstavlja ta poslovni prostor 2003/10000 skupne vrednosti etažne lastnine te stavbe, kar so toženci skupno dolžni priznati, sicer ta sodba nadomesti zemljiškoknjižno listino, na ugotovitev, da je drugi tožnik izključni lastnik stanovanja z identifikacijsko št. 1728-257-2 v 1. nadstropju navedene stavbe ter da predstavlja to stanovanje 2483/10000 skupne vrednosti etažne lastnine na tej stavbi, kar so toženci skupno dolžni priznati in dovoliti vknjižbo v korist drugega tožnika, sicer ta sodba nadomesti zemljiškoknjižno listino, na ugotovitev, da je tretji tožnik izključni lastnik stanovanja z identifikacijsko št., ki jo bo pridobil z vpisom v kataster stavb, v 1. nadstropju navedene stavbe ter da predstavlja to stanovanje 1156/10000 skupne vrednosti etažne lastnine te stavbe, kar so toženci skupno dolžni priznati in dovoliti vknjižbo v korist tretjega tožnika, sicer ta sodba nadomesti zemljiškoknjižno listino, na ugotovitev, da sta četrta in peta tožnica solastnici v deležih ¾ in ¼ stanovanja z identifikacijsko št. 1728-257-1 v 2. nadstropju navedene stavbe ter da predstavlja to stanovanje 1185/10000 skupne vrednosti etažne lastnine te stavbe, kar so toženci skupno dolžni priznati in dovoliti vknjižbo v korist četrte in pete tožnice, sicer ta sodba nadomesti zemljiškoknjižno listino, na ugotovitev, da je šesta tožnica izključna lastnica stanovanja z identifikacijsko št. 1728-257-3 v 2. nadstropju navedene stavbe ter da predstavlja to stanovanje 1168/10000 skupne vrednosti etažne lastnine te stavbe, kar so toženci skupno dolžni priznati in dovoliti vknjižbo v korist šeste tožnice, sicer ta sodba nadomesti zemljiškoknjižno listino, na ugotovitev, da je tretji toženec izključni lastnik stanovanja z identifikacijsko št. 1728-257-5 v 2. nadstropju navedene stavbe ter da predstavlja to stanovanje 1518/10000 skupne vrednosti etažne lastnine te stavbe, kar so toženci skupno dolžni priznati, sicer ta sodba nadomesti zemljiškoknjižno listino, na ugotovitev obsega skupnih delov, prostorov, objektov in naprav ter funkcionalnega zemljišča navedene stavbe, kar so toženci dolžni priznati in dovoliti vknjižbo solastninske pravice na vseh skupnih delih v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe v etažni lastnini, sicer ta sodba nadomesti zemljiškoknjižno listino, da so toženci skupno dolžni opustiti in se jim v bodoče prepovejo vsa ravnanja, ki izključujejo izvrševanje solastninske pravice tožnikov na skupnih delih, objektih, napravah in funkcionalnem zemljišču navedene stavbe, še zlasti pa se morajo vzdržati vsakršnih gradbenih del na podstrešju hiše in drugih gradbenih posegov na delih, objektih, napravah v večstanovanjski hiši ter na funkcionalnem zemljišču, da sta prvi in drugi toženec dolžna vzpostaviti prejšnje stanje na skupnih delih, objektih, napravah v večstanovanjski hiši ter na funkcionalnem zemljišču – v prvi kleti (drvarnici) v pritličju stavbe ponovno vzidati vhodna vrata v klet iz hodnika ter zazidati vrata iz poslovnega prostora, last prvega in drugega toženca, v to klet ter izročiti vsakemu tožniku po en ključ od novih vhodnih vrat iz hodnika; na zadnji kleti (drvarnici) na desni v prizidku pritličja stavbe in izročiti vsakemu tožniku po en ključ od novih vhodnih vrat, da so toženci nerazdelno dolžni naročiti izdelavo etažnega načrta stavbe – elaborat za vpis v kataster stavb, v nasprotnem primeru so upravičeni naročiti izdelavo tega elaborata tožniki na stroške tožencev, da so toženci dolžni v skladu z etažnimi načrti in podatki iz katastra stavb dovoliti ustrezne vknjižbe, sicer ta sodba nadomesti za vknjižbo sposobne zemljiškoknjižne listine.

Odločilo je, da so tožniki dolžni tožencem povrniti odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča so tožniki vložili predlog za dopustitev revizije. Pojasnjujejo, da vrednost spornega predmeta znaša 12.518,78 EUR. V tožbi so navedli vrednost 10.560.000 SIT, vendar je v njej zajeta tudi vrednost zahtevka na plačilo denarnega zneska v višini 31.547,32 EUR. Ker je sodišče ta del postopka izločilo iz te pravde in se obravnava v drugi pravdi, na ostali zahtevek odpade vrednost 12.518,78 EUR. Menijo, da so pravdne stranke v tej zadevi nujni sosporniki in da je zato treba gledati na vrednost spora kot celoto. Pravna vprašanja so skupna za vse zahtevke, ki so medsebojno povezani, saj je odločitev o enem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Tudi če bi vrednost 12.086,46 EUR razdelili med vseh šest tožnikov, bi bil predlog za dopustitev revizije dovoljen.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vrhovno sodišče lahko dopusti revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000 EUR in če ne presega 40.000 EUR (drugi, tretji in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP). V primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena in drugi odstavek 180. člena ZPP).

6. Že iz trditev tožnikov v predlogu za dopustitev revizije izhaja, da so v tožbi za vse zahtevke označili le eno vrednost spornega predmeta, kar za odločitev o dovoljenosti predloga za dopustitev revizije ne zadošča. Glede zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih v korist posameznih pravdnih strank, te niso enotni sosporniki, saj bi lahko bile odločitve o teh zahtevkih različne. Ne drži niti, da so vsi zahtevki medsebojno tako povezani, da odločitev o enih pogojuje odločitev o drugih. Odločitve o zahtevkih na ugotovitev, da so posamezne pravdne stranke (so)lastniki posameznih delov stanovanjske stavbe in da so toženci dolžni naročiti izdelavo etažnega načrta ter izdati ustrezne zemljiškoknjižne listine, ne pogojujejo odločitev o restitucijskem in negatornem zahtevku. Tudi o slednjih bi lahko bila odločitev proti različnim tožencem različna, zato ti niso enotni sosporniki. Poleg tega je restitucijski zahtevek usmerjen le proti prvima dvema tožencema in ne proti vsem trem tožencem kot ostali zahtevki. Na podlagi podatkov v tožbi in vlogi tožnikov z dne 16. 9. 2009, ki sta priloženi predlogu za dopustitev revizije, revizijsko sodišče nadalje še ugotavlja, da so tožniki tožbene zahtevke v vlogi z dne 16. 9. 2009 spremenili v objektivnem in subjektivnem smislu, pri tem pa niso navedli vrednosti spornega predmeta. Ker se v tožbi navedena vrednost predmeta ne more nanašati na spremenjene zahtevke, o katerih je odločeno z izpodbijano sodbo, Vrhovno sodišče ne more ugotoviti, ali vrednosti izpodbijanih odločitev presegajo 2.000 EUR.

7. Navedenih pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP predlog zavrglo.